Butična vila v Bohinju, ki oživlja bogato dediščino nekdanje lovske vile

17. Jan 2025|Nika Arsovski

Bohinj je z začetkom leta 2025 postal bogatejši za nov biser v turistični ponudbi, svoja vrata je namreč odprla markantna Vila Muhr, ki je v 30. letih minulega stoletja Bohinj postavila na svetovni zemljevid kot prizorišče zaroke princa Georgea in princese Marine. Tako veličastna, kot je prenovljena podoba vile, ki oživlja bogato dediščino objekta, pa je tudi njena zgodovina.

Prvotno vilo je davnega leta 1902 po načrtih avstrijskega arhitekta Franza Ritte Von Neumanna postavil Adolf Muhr, ki je prepoznal potencial Bohinja in narave, ki ga obdaja. Kot predan lovec je v vili gostil svoje lovske prijatelje, tudi mnoge goste modre krvi. Po njegovi smrti je vila romala v roke njegovih sinov Juliusa in Felixa, ki sta je po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi kraljevine Jugoslavije prodala. Leta 1922 je tako prešla v roke kralja Aleksandra Karađorđevića, ki jo je tako kot prvotni lastnik uporabljal kot lovsko hišo. Kmalu jo je prepustil bratrancu knezu Pavlu in njegovi ženi kneginji Olgi, ki sta vsako poletje letovala v Bohinju.

Pisalo se je leto 1934, ko se je novica o kraljevi zaroki v vili in o lepotah Bohinja ponesla po vsem svetu. Tisto poletje sta se princesi Olgi in princu Pavlu v Vili Muhr pridružila njena sestra, princesa Marina, in princ George, vojvoda Kentski. Marina je bila najmlajša hčerka princa Nikolaja Grškega in Danskega ter njegove žene velike vojvodinje Elene Vladimirovne Ruske. Svojčas je veljala za pravo modno ikono, številni pa so ji nadeli celo naziv najlepša princesa v Evropi. Zato ne čudi, da je popolnoma prevzela princa Georgea, sina kralja Georgea V. in kraljice Marije, mnogim bolje znanega kot brata Edwarda VIII., ki se je odrekel prestolu zaradi velike ljubezni do Wallis Simpson. Princ George je 20. avgusta 1934 pred tedanjo vilo Muhr prelepo princeso zaprosil za roko, zaroka pa je bila uradno naznanjena osem dni zatem in je glas o Bohinju ponesla v širni svet.

Namembnost vile se je v času po drugi svetovni vojni spremenila, saj so med njenimi zidovi uredili očesno bolnišnico, pozneje so jo preuredili v okrevališče za bolnike in vojne sirote. V 70. letih je vila postala last podjetja Kompas, ki je vilo z novozgrajenim hotelom Kompas (danes Hotel Bohinj) preobrazilo v hotel. Pod novim lastništvom je vila začela propadati, leta 2014 pa se je zrušila pod težo snega, zato so o njenem obstoju zadnja leta pričali le kamniti ostanki pritličja.

Od vile, ki je svojčas gostila plemstvo in številne pomembne goste, je tako ostal le kup kamenja. Skupina Alpinia je želela vilo rekonstruirati in povezati z bližnjim Hotelom Bohinj (ta je z vilo povezan s podzemnim predorom), pri tem pa kar najbolj obuditi podobo prvotne vile in njeno bogato dediščino. Prenova vile se je začela jeseni 2023, konec leta 2024 pa je zasijala v polnem sijaju z namenom, da med zidove vile vnovič povabi luksuz in prefinjenost, po kakršni je vila nekoč slovela. Rekonstrukcijo so zaupali arhitekturnemu studiu OFIS ARHITEKTI, ki so se podpisali že pod sodobno preobrazbo Hotela Bohinj.

»Podoba nove vile povzema spomin na stari objekt. V fasado pritličja je vgrajen kamen, ki se je ohranil iz stare ruševine. Zgornji del objekta je lesen in ga objemajo leseni ganki. Gabariti, orientacija in pozicija tako strehe kot objekta je takšna, kot je bila. Na bežni pogled je vila prav takšna, kot je bila nekoč, natančneje pa so vidni sodobni elementi lesnih zvez in interpretirane ornamentike. Alpski karakter brunarice poudarjajo leseni tramovi, interpretacija tradicionalnih lesnih zvez okoli Bohinja. Ti podpirajo balkone in imajo nad pritličjem sodobno interpretacijo v obliki kovinskih I-profilov,« so zapisali arhitekti.

Arhitekti so poseben poudarek namenili oblikovanju materialov in elementov po sodobnih ekoloških smernicah obdelave lesa. Na fasadi je uporabljena tehnologija lesenih brun brez uporabe lepila, ki imajo prepletene vogale v obliki lastovičjega repa. V ta namen so se naslonili na slovenski les, katerega osnova je smreka z bukovimi mozniki. Karboniziran žgan les je premazan z naravno borovo smolo, ki ga ščiti pred zunanjimi dejavniki. Tovrstno tehnologijo so pri OFIS ARHITEKTI uporabili tudi pri oblikovanju vhodnega objekta v soteski Vintgar, ki smo ga pred časom predstavili tudi v naši oddaji.

V pritličje objekta so umestili restavracijo, v nadstropju je konferenčna dvorana, štiri suite pa so v zgodnjih etažah. Vsaka suita je zgodba zase, poimenovali pa so jih po zgodovinskih osebah, ki so nekoč počitnikovale tod. V sobah so umeščeni starinski kosi, ki odražajo duh časa Adolfa Muhra. Interier v nasprotju s temno fasado odseva toplino, za katero je prav tako v neki meri zaslužna uporaba lesa. Pri oblikovanju notranjosti so se naslonili na slovensko smreko in macesen v naravni barvi. V restavraciji se bohoti recikliran star les, ki je bil v ta namen obrušen, krtačen in premazan z oljem. Osrednji element nad mizo je lestenec iz korenin bukev, ki jih je lani ob obali jezera podrl vihar. Opečni elementi za točilnim pultom in kaminom povzemajo ornamentiko prezračevalnih odprtin lokalnih senikov. V točilni pult, ki je iz žganega starega lesa, so umeščene posode z lokalnimi čaji.

Studio: OFIS ARHITEKTI
Projektni team: Rok Oman, Špela Videčnik, Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Rok Dolinšek, Matej Krajnc, Borut Bernik, Amadej Mravlak, Giulia Sgrò, Nada Kodela, Deniz Itak, Juan Pablo Orbea
Lokacija: Ribčev Laz, Bohinj
Začetek gradnje: 2023
Bruto površina objekta (z balkoni): 1100 m2
Interier restavracije: OFIS Arhitekti, Drugačno pohištvo, Blaž Zrnec
Interier suite in kongresni del: Svea, Lestor
Zunanja ureditev iz Teraca: Žurbi team