Ko ima človek tako srečo, da podeduje hišo od babice in to v krasnem, mirnem delu Ljubljane, potem je še toliko bolj pomembno, da se projekta prenove loti z vsem spoštovanjem do preteklosti. Poglejmo si, kako se je tega lotila 3-članska družina, ki v tej stari novi hiši piše novo zgodbo življenja.
Prenove starih hiš so morda res nekoliko zahtevnejše, vendar se družina Kos strinja, da je za nekoliko več razmisleka pri načrtovanju ter sem in tja tudi kakšno presenečenje vredno potrpeti. Hišo smo našli na Instagramu ParadiseInLjubljana, družina pa nam je predstavila pot, kako se je iz “stare gospe” prelevila v bežigrajsko lepotico.
Stanje pred prenovo in med njo. Enodružinska hiša je bila zgrajena v 20. letih prejšnjega stoletja. Neposrečeni prizidek je dobila v 50. letih, streha čez celoten objekt pa je bila narejena v 80. letih.
»K babici smo prej veliko hodili že na obisk, tako da smo hišo precej spremljali. Tukaj v ulici so vse hiše visoko pritlične in nimajo izhoda na vrt. Vsi hodijo čez glavna vrata ven in na vrt po petršiljček. Tako, da je bila glavna ideja hišo odpreti proti vrtu,« pravi lastnica Petra Kos.
Družina se je sicer po pomoč obrnila na arhitektko Mirjam Jureš, ki nam pojasni, da je bila posebnost hiše prizidek, ki so ga dodali prvotni zgradbi in oba dela ne zunanje ne notranje nista bila čisto v harmoniji: »Je pa hiša od začetka kazala en lep potencial za prenovo in poskusili smo vse njene pomanjkljivosti obrniti v svoj prid. Poseben izziv je bil, kako urediti do takrat popolnoma neizkoriščeno teraso, ki je bila stranski produkt poznejšega prizidka in k temu smo nekako pristopili z veliko željo, da ta del hiše postane tudi prijetno bivalen.«
Prvotno dušo hiše vidimo v stopnišču, ki vodi v zgornje nadstropje hiše in je v celoti ohranjeno takšno, kot je bilo. Ohranjeno je bilo tudi zunanje stopnišče, ki je dobilo le nov nadstrešek. Starega duha so ohranili tudi s pomočjo vidnih tramov in stebrov ostrešja, ki še posebno lepo pridejo do izraza v veliki družinski kopalnici.
Nasploh je bilo pomembno vodilo prenove to, da hiše ne bodo popolnoma spreminjali, želeli so obdržati čim več originalnih stvari, ki bi spominjale na babico. Poleg že omenjenih stopnic in tramov ostrešja je tu tudi originalni parket iz ene sobe. Petra in hčerka sta ga družno demontirali in potem ga je mojster na novo položil v kletni sobi, kjer ima ženski del družine svojo ustvarjalnico. Tu se še posamezni kosi pohištva, ki so jih osvežili in jim našli nova mesta v prenovljenih prostorih.
Prostore v spodnjem delu hiše so pustili zelo podobne, kot so bili, medtem ko je bilo v zgornjem nadstropju potrebnih več sprememb. »Tam je bilo veliko majhnih prostorov brez kopalnice. Mi smo iz tega naredili spalnico, malo večjo otroško sobo in bolj razkošno kopalnico,« pove Petra in doda, da je bil v zgornjem nadstropju še velik balkon, na katerega pa so deloma potegnili bivalne prostore in ga s tem zmanjšali. »Tako smo dobili v otroški sobi en luštkan prostorček, bralni kotiček, ki je potegnjen ven na teraso in s tem zvečali otroško sobo. Na drugi strani pa smo kopalnico potegnili še malo na teraso in dobili idealen prostor za prostostoječo kad.«
Za konec pokukajmo še na leseno teraso, ki hišo povezuje z vrtom in ji obenem daje poseben pečat. Tukaj se dogaja glavnina družabnega življenja, pa ne samo poleti, tudi v hladnejših mesecih. Ko je družbe za teraso nekoliko preveč, se lahko gostje udobno posedejo tudi po stopnicah, ki vodijo do bogatega vrta. Na njem družina pridela veliko zelenjave, poln je rož, za plevel pa ni prostora, niti na travi ne.
»Za travo poskrbi moj mož. Veliko časa preživi na travi. Puli plevel. Zdaj že tudi k meni na vrt hodi, ker mu ni všeč, če je na mojem zelenjavnem vrtu plevel. Ker potem tudi ta plevel škodi njegovi travi…« skrivnost skrbno vzdrževane zelenice z nasmehom razkrije Petra.
Fotografije: osebni arhiv lastnikov
