Počitniška hiša v Kolombanu je zanimiv primer obnove. Solastnika, arhitekt Jurij Kobe in doktorica Mojca Brecelj Kobe, sta jo preuredila tako, da so zdaj v njej kljub skromni kvadraturi kar tri manjše bivalne enote, vsaka s svojo kopalnico.
Seveda pri tem ne moremo mimo dejstva, da gre za člane iste družine, ki so pripravljeni deliti nekatere skupne prostore. Poleg tega je to počitniška hiša in ne za stalni dom kogarkoli od njih. Kljub tem »olajševalnim okoliščinam« hiša zagotavlja zakonskemu paru, mladi družini in hčerki ločene spalnice ter skupno kopalnico. Velik je skupni dnevni prostor s kuhinjo v pritličju, kjer se nahaja tudi ena od bivalnih enot. Ne manjkajo niti utility, garderoba, tehnični prostor za toplotno črpalko in terasa na strehi.
Hiša torej izstopa po premišljeni izrabi prostora, hkrati pa se z zunanjostjo lepo poda v strnjeno naselje Kolomban, ki leži nad Ankaranom.
Arhitekt Jurij Kobe je avtor načrta prenove; projekt za gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo in zasnovo opreme pa sta v biroju ATELIERarhitekti izdelala skupaj s kolegico arhitektko Majo Kovačič.
Spoštovanja vredno je izhodišče arhitekta Kobeta: »Jaz načeloma nisem hotel nove hiše zidati. Menim, da je Slovenija res že zelo, zelo na novo pozidana, po nepotrebnem. V resnici imamo pozidano pokrajino, kar zelo obžalujem.«
Hiška z zunanjimi merami 5 krat 12 metrov izvira iz obdobja italijanske okupacije tega dela slovenske Obale in so jo pozidali Italijani. Preprostemu objektu s tremi prostori so pozneje prizidali nekaj prostorov, ki so jih novi lastniki odstranili. Osnovni pravokotnik so povišali za eno etažo, ob tem odprli osrednji prostor v pritličju do strehe in tako pridobili veliko volumna, hkrati pa omogočili stanovalcem občutek velike prostornosti. V gornji etaži je v sredini nastala galerija – delovni prostor kot dvignjen del skupnega dnevnega prostora, od koder vodita vhoda v bivalni enoti na tej etaži. V njiju bivajo potomci zakonskega para, ta pa ima spalnico v pritličju. Vsem skupaj je namenjena terasa na strehi, s katere se ponuja vabljiv pogled na morje podnevi in na zvezdnato nebo ponoči.
Skupna neto površina hiše znaša 115 kvadratnih metrov. Obnova je potekala leta 2014.
Zanimiva je prvotna barva fasade, torej iz obdobja italijanskih lastnikov: močna rdeča barva. Arhitekt Kobe ceni tradicijo, zato je del fasade, pa tudi kanček notranjosti ob prenovi obarval v nekdanji rdeči odtenek. Tudi nekatere kose pohištva, ki so jih uporabljali prejšnji lastniki, so ohranili, obnovili in še danes služijo svojemu namenu. Celo prvotna hišna vrata so vgradili v notranjost hiše.
Ob povišanju objekta so ohranili naklon strehe, značilen za gradnje v tem okolišu. Hkrati so v streho na sredini urezali prej omenjeno teraso.
O premišljeni izrabi prostora pričajo tudi knjižne police, ki nadomeščajo ograjo na galeriji in tako varujejo stanovalce pred padcem v osrednji odprti dnevni prostor. Po stenah visi več likovnih del Jurija Kobeta.
Precej veliko terasasto zemljišče pod hišo omogoča arhitektu Kobetu, da se preizkuša v novem konjičku: oljkarstvu. V kotu parcele, ki leži na vrhu vzpetine, se skriva presenečenje: vodnjak, ki ga ne polni kapnica, temveč pravi, resda skromni izvir. Podedovali so tudi vzpenjavko glicinijo, ki poleti učinkovito senči spodnji del hiše. Na njenem vogalu raste velika cedra, ki pa kaže, da se bo verjetno kmalu poslovila. Vkopali so tudi hranilnik vode, kamor se stekajo odplake iz male čistilne naprave in kapnica. Zalogo vode pa uporabljajo za zalivanje zelenjavnega vrtička.
Počitniška hiša se ne ponaša z razkošjem, a ponuja svojim stanovalcem vse, kar potrebujejo za počitek. Tega uživajo v miru, panorami, konjičkih in druženju.
Fotografije: Mateja Košir, arhiv lastnikov
