Večina zasebnih vrtov nastane po zamisli lastnikov, največkrat postopoma, in taki vrtovi s časom doživljajo različne spremembe. Te so povezane z drugačnimi potrebami lastnikov, povečanim ali zmanjšanim interesom lastnikov za vrtnarjenje in drugimi razlogi. Vrt, ki ga je načrtoval izkušen krajinski arhitekt ali oblikovalec vrtov, pa lahko ob sodelovanju lastnika preživi vsaj eno generacijo, ne da bi ga bistveno spreminjali, dosajevali ali podirali njegove sestavine.
Vrt v Škofji Loki so lastniki zasnovali, ko so dogradili svoj novi dom ob njem. Zasnova je bila preprosta. Najprej so uredili trato in tlakovali del zemljišča ob hiši, kamor so nameravali postaviti vrtni paviljon. Na zahodno stran vrta so posadili srebrne smreke, na vzhodno stran pa živo mejo iz lovorikovca. Na skrajnem koncu vrta so oblikovali trikotno gredo, namenjeno vzgoji zelenjave. Vrt ni velik, saj meri le dobrih 100 kvadratnih metrov.
Leta so prinesla želje po spremembi vrta. Družina je zelo aktivna, zato so želeli vrt preurediti tako, da bi na njem lahko res počivali, hkrati pa uživali ob spreminjajočih se prizorih, ki jih prinašajo letni časi in rastline z njimi. Za sprostitev so najprej postavili paviljon v kotu vrta, ki naj bi ga obdajal lep ambient. Dele trate, ki nikakor niso zeleneli, so želeli nadomestiti z rastlinami, ki bodo uspevale v nehvaležnih razmerah. Tako kot večina lastnikov vrtov bi radi, da bi bil vrt zanimiv skozi vse leto. Zavedali so se, da bo za uresničitev vseh njihovih želja najbolje poskrbel izkušen krajinski arhitekt. Zato so poklicali Tomaža Bavdeža.
Ljubitelji vrtov spremembe na svoj vrt navadno vnesejo z novimi rastlinami ali odstranjevanjem starih. Krajinarji pa vedo, da vrta ne sestavljajo samo rastline, ampak tudi grajeni elementi, svetila, vrtno pohištvo in še marsikaj. Tako je krajinar Bavdež tlakoval pot ob robu vrta, dodal okrogle luči na pesek med okrasne trave, dosadil zimzelene grme in tako podaljšal sezono zanimivosti vrta. Z lučmi je omogočil nastanek enkratnih prizorov ob večerih. Razširil je seznam trajnic, s katerimi je vnesel barvitost na vrt. Trata še vedno predstavlja največjo enotno površino na vrtu, a ne trudijo se je gojiti kot iluzijo »angleške trate«, kot si jo mnogi predstavljajo.
Na trikotni gredi, prvotno namenjeni gojenju zelenjave, se zdaj prelivajo barve nizkih vrtnic v odtenkih bele barve, družbo pa jim delajo rumeno žareči cvetovi petoprstnika.
Tudi površina pred hišo je dobila novo podobo: strižene tise v obliki krogel imajo dvojno vlogo. Njihova oblina mehča ravne linije parkirišča in dovoza v garažo, hkrati pa predstavljajo vizualno bariero med tlakovano površino pred vhodom in klančino pred garažo.
Pri izboru rastlin je krajinar Tomaž Bavdež upošteval najpogostejšo željo lastnikov vrtov pri nas: čim manj dela z vzdrževanjem vrta. Ko cvetoče trajnice odcvetijo, je treba uvele cvetove porezati; pozno jeseni se porežejo okrasne trave, občasno je treba nekatere rastline dognojiti. Nadležnega plevela ni veliko, saj so pred sajenjem položili protiplevelno tkanino.
Odločitev, da poiščejo strokovno pomoč za preureditev vrta, se je izkazala za pravilno, saj tako lastnikom ostaja več časa za sproščeno uživanje na vrtu, od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Krajinska arhitektura: Tomaž Bavdež
Fotografije: arhiv lastnikov
