Za lastnika, velikega ljubitelja japonske kulture, je arhitektka Meta Kutin zasnovala prenovo stanovanja, ki ne potrebuje kričečih barv ali ekspresivnih oblik. Glavni ambientalni poudarek je namreč nežna svetloba, ki mehko pronica skozi predelne omare vse do najglobjih kotičkov stanovanja.
Trosobno stanovanje v eni od starejših ljubljanskih stolpnic je bilo zasnovano tako kot mnoga druga: večji prostori so bili drug za drugim nanizani ob daljši hodnik brez naravne svetlobe. Arhitektka se je odločila podreti skoraj vse predelne stene in tako sprva združiti prostore; nato pa jih ponovno predeliti z nizom pol-prosojnih omar, ki zagotavljajo shranjevalni prostor, ne da bi ovirale prehod svetlobe.
“Zgledovali smo se po japonskih hišah, kjer predelne drsne stene le delno ločujejo prostore – skoznje proseva difuzna svetloba in dopušča, da se preko papirja slutijo sence predmetov, krošenj dreves ali ljudi, ki prostor uporabljajo,” izhodišča pojasni arhitektka. Premišljen izbor materialov – hrastov les in polprosojne polikarbonatne plošče, mestoma dopolnjene le s pohištvom v sivem laku in detajli v inoxu – prepušča glavno besedo svetlobi in sencam, ki jih mečejo predmeti na policah. Stanovanje na ta način oživi, posebno ob popoldnevih, ko sonce sije neposredno vanj.
Zanimiva je tudi tlorisna razporeditev pohištva: standardno postavitev opreme ob stenah je nadomestila skoraj eterična centralna kompozicija, ki v prostoru ustvarja občutek še večje zračnosti.
V tem sodobnem in odprtem stanovanju je svoje mesto našla tista esenca japonske bivanjske kulture – materialna izčiščenost ter stik z naravo in tokom časa.
Interier: mKutin arhitektura (Meta Kutin)
Fotografije: Janez Marolt
