Oblikovalski studio LesnaVesna, pod katerim ustvarjata arhitekta Ignacio Lopez in Eva Štrukelj, se ne ukvarja le z izdelavo čudovitih lesenih izdelkov, temveč je svoje področje udejstvovanja razširil tudi na notranje oblikovanje. Studio, ustanovljen z vizijo, da s svojimi izdelki uporabnike usmeri s tirnic vrtinca hitrega vsakdana k temu, da se ponovno zavejo in cenijo trenutek, v katerem se nahajajo.
»Od samega začetka je bilo jasno, da bo les rdeča nit blagovne znamke, bodisi izdelkov ali interjerja. Takrat sem prebirala knjige o slovenski mitologiji: Vesne so vile, ki vsako leto znova prebudijo naravo s tem, da plešejo v krogu. So ustvarjalna sila. So neulovljive in samosvoje, če jim slediš, te lahko celo kaznujejo, kar se mi je zdela prelepa paralela s procesom ustvarjanja nečesa novega, ki je vedno nepredvidljivo, a polno svobode,« pojasni Eva, srce in duša oblikovalskega studia.
LesnaVesna namreč v celoti predstavlja njeno veliko naklonjenost naravi in oblikovanju. Prav v objemu narave najde navdih za oblikovanje novih izdelkov, pogosto pa se pri tem zanaša tudi na folkloro in tradicijo. S svojimi izdelki nadaljuje dolgoletno slovensko tradicijo rokovanja z lesom, sam material pa poleg številnih izjemnih karakteristik povezuje tudi z bogato zakladnico slovenskega pravljičarstva.
»Gre za globoko prepričanje, da je to pač naš najboljši material. Ne le, da je najlaže dostopni material, ki se stalno obnavlja in je zato daleč najbolj trajnosten; je tudi najtrdneje zasidran v človeški in ožje, slovenski, zavesti. Je poln simbolike. V slovenski zakladnici je ogromno pravljic, kjer nastopajo drevesa. Obenem je barvno izjemno raznolik in seveda topel, prijeten na dotik. Če je masiven, je v notranjosti lahko skorajda večen,« pojasnjuje arhitektka.
Prvi lesen izdelek, ki ga je dvojec predstavil trgu, so bile lesene smrečice. Ideja o izdelavi smrečice iz lesa je nastala iz odpora do plastičnih drevesc, ki napolnijo police trgovin že v sredini jeseni. »Zdi se mi preprosto strašljiv ta fenomen plastičnega kiča iz Vzhoda, ki nas vsako leto preplavi že oktobra. Narejen v človeku nedostojnih razmerah, čez dva meseca je le še smet. Zato sem želela narediti nekaj toplega in trajnega, ki spodbuja k ustvarjalnosti, vsako leto drugače in traja,« pojasni Eva, ki se dandanes lahko pohvali s široko paleto lesenih izdelkov, vse od pladnjev, podstavkov do luči. V zadnjem času pa se posveča predvsem oblikovanju interjerja, na ta način želi povezati uporabnost prostora z detajli iz lesa. »Gre torej za spoj dveh meril,« pojasni sama.
V sam proces nastajanja novih izdelkov je vpletena od začetka do konca, medtem ko se pri izdelavi interjerja povsem prilagodi željam stranke. Pogosto se tako loti izrisa tlorisa in določitve uporabnosti prostora, nato pa vključi mizarskega mojstra, ki ga poišče sama ali pa je izbran s strani naročnika.
»Velikokrat se tudi oblikuje prostor, ki se potem uresničuje postopoma, tako kot raste družina. Nekateri del odgovornosti prevzamejo nase, drugi pa mi zaupajo celoten proces,« pove o strasti, ki ji dandanes polni urnik. Ni pomembno, najsi gre za izdelek ali interjer, postopek oblikovanja obeh komponent se kaj dosti ne razlikuje. V začetku je bistvena predvsem sama uporabnost, to je po Evinem mnenju ključna informacija, ki mora biti v celoti izpolnjena.
»Potem pa pride oblikovanje forme, kjer je element potrebno izčistiti do točke, na kateri ostanejo le tisti deli, brez katerih izdelka ni več možno narediti. V interjerju to na primer pomeni, da se vgradne omare skrijejo, s čimer do izraza pride tisti ključen element v prostoru, ki je poudarjen, ker je pomembnejši. Morda je to paravan z vzorcem izpeljanim iz slovenske etnologije, morda masivna miza kot najpomembnejši element kuhinje. Pri izdelku je podobno, nek poudarek, liričen izrez, ki karakterizira izdelek, pride do izraza samo, če so druge linije v ozadju,« pojasni ustvarjalka.
Na delavni mizi studia se znajde pisana paleta lesa, vse od oreha pa do hrasta, prav poseben izziv pa so zanimive zgodbe, ki jih kosi lesa nosijo v sebi. »Ljubo mi je srečevati se z različnimi vrstami lesa. Ljudje imajo zelo radi oreh, ker je tako karakteren, v notranjosti pa je zelo popularen hrast, ker je trden. Rada imam, kadar naročnik sam prinese svoj les, tako sem pred kratkim zasnovala vhodne prostore za večjo družino, vsak družinski član pa si je izbral svoj motiv ptice za ročaj svoje lastne omarice. Te smo jim naredili iz njihovega domačega lesa, iz družinskega gozda. Mar ni to lepa ideja, iz gozda v domačo hišo,« poudari Eva, ki ji izzivov pri oblikovanju nikakor ne zmanjka.
Prvi manjši javni objekt studia LesnaVesna je bilo oblikovanje prostorov knjigarne Mladinska knjiga na Čopovi ulici, drugi korak je pred kratkim urejen apartma Lesna Vesna. »To je bila tudi super priložnost, da združimo obe merili: oblikovanje izdelkov z večjim merilom, merilom prostora. Mislim, da je dober trenutek za kak kompleksnejši projekt, kjer se prepleta več tipov prostorov in funkcij. Morda mali hotelček v lesu in kovini v zibelki železarstva. Ali pa kakšna lesena kavarna. Torej javni prostor, kjer je les prepoznaven motiv. Kdo ve, kateri bo prvi tak projekt,« zaključi ljubiteljica lepega, ki ji idej in domišljije pri izdelavi novih projektov nikoli ne zmanjka.
Več: lesnavesna.com
