Mlada družinica je želela iz obstoječe hiše narediti bolj trajnostno domovanje, dobila pa je precej več kot le okolju prijazen dom. Arhitekt Alexander Symes, ki so mu zaupali projekt, je obstoječo arhitekturo spremenil v bolj trajnostno, hkrati pa oblikoval 60m2 veliko hišo, ki se ovija okrog mogočnega zimzelenega drevesa in dodatno zadovoljuje prostorske potrebe družine.
Hiša Pepper Tree, kakor jo je poimenoval kar arhitekt sam, je ime dobila po 60 let starem lažnem poprovcu, v krošnjo katerega je umeščena. Manjše sekundarno stanovanje mlade družine v avstralski pokrajini Illawarra leži na dokaj strmem pobočju, zato je bil tehtnega pomena premislek pred samo gradnjo. Ob drevesu je že desetletja stal dom mlade družinice, katere glavna težnja pri prenovi je bila trajnost.
Zaradi številnih energetskih izgub je bila prenova obvezna, medtem ko je bil obstoječi tloris pisan na kožo vsem članom družine. V ta namen je arhitekt načrtoval intenzivno prenovo ovoja obstoječe hiše z leseno fasado, novimi zastekljenimi površinami v strehi, verando in solarnimi paneli, ter izvedbo manjše hišice v krošnji starega zimzelenega drevesa.
Ohranjanje biodiverzitete okoliša
Ta danes služi za potrebe družinske pisarne, ponoči pa se spremeni v hišico za goste. Hišica v krošnjah lažnega poprovca je zgrajena z upoštevanjem mednarodnih standardov pasivnih hiš, njena resnična vrednost pa se skriva v paleti naravnih materialov in zeleni strehi, ki jo pokrivajo avtohtone avstralske rastline. S tem je želel arhitekt ohraniti biodiverziteto parcele, navkljub gradbenemu odtisu, ki je nastal z gradnjo novega objekta.
Novonastali objekt, ugnezden v krošnje drevesa, s svojo zeleno streho nadomešča površino, ki je bila pri tem pozidana, reciklirana obloga Shou Sugi Ban pa mu omogoča, da se povsem zlije z okoljem. Posamezne zastekljene površine je arhitekt usmeril proti krošnjam bližnjih dreves in gori Kembla, ki se dviguje nad pokrajino.
Premišljena poraba energije
Temelji projekta so bili položeni že pred leti, vse od tedaj pa sta naročnik, ki sicer vodi gradbeno podjetje pasivnih hiš, in arhitekt zbirala odpadne materiale ter jih umeščala v novo zasnovani objekt. S premišljeno uporabo materialov, povečini recikliranih in odpadnih, so se precej zmanjšali stroški gradnje, ne da bi bila pri tem žrtvovana njena kakovost.
Sistem solarnih panelov z močjo 12 kW in pasivna narava objekta, omogočata kar najmanjšo porabo energentov. Tako je skupna poraba energije v omrežju za kar 86 odstotkov manjša, v primerjavi z okoliškimi objekti v tej velikosti, kar precej zmanjša življenjske stroške. Teh 60 m2 je narejenih tudi z mislijo na vse hujše podnebne spremembe, ki se v Avstraliji vsakoletno odražajo z intenzivnimi požari in sušo.
