Pet otroških sob, veliki dnevni prostori, dodatna soba za babico in prostočasne dejavnosti ... vse to - in še več - v merilu enodružinske hiše.
Osem stalnih prebivalcev + babica
Investitorka se je ob prvem srečanju z arhitektko Jasno Starc pošalila, da ne potrebuje hiše, temveč mladinski hotel. Postavila je več zahtev o zmogljivostih hiše – ki naj bi imela možnost gostiti tudi babico, pa hišne ljubljenčke in družini pripadajoče avtomobile – za povrh pa je bila arhitektka postavljena še pred stroge kulturnovarstvene pogoje, ki so omejevali gradnjo v vaškem jedru.
Občutek za obvladovanje prostora, zvrhana mera racionalnosti in inovativne prostorske in oblikovne rešitve so arhitektko vodile do rezultata, ki je pravo nasprotje neobvladljivemu mladinskemu hotelu, pač pa je skladna in idilična družinska hiša.
Za slabe kompromise torej ni bilo prostora. Vse potrebe številčne družine so pospravljene na 200 m2, odvečnih komunikacijskih con ni, prav tako v hiši ne najdemo površin brez določene uporabne funkcije.
Strnjeno naselje, odprt bivalni vrt
Zunanjost objekta odslikava racionalnost in strogo zahtevo glede tipografije in geometrije stavbe. Majhna okna na severni in ulični strani objekt navzven povežejo s sosednjimi stavbami, medtem ko se na zasebni vrt odprejo večje zastekljene površine, ki nič kaj sramežljivo ne skrivajo svoje notranjosti. Prostori kljub svoji preudarni kvadraturi dihajo, kar še povečuje presežno vrednost hiše. V pritličju tako najdemo na vrt odprt bivalni prostor, po stopnicah – ki tečejo kar nad večnamensko klopjo v dnevni sobi – pa pridemo v previsno nadstropje s kar šestimi spalnicami. Otroške sobe so zasnovane dvovišinsko – s spalnim kotičkom tik pod dvokapnico – s čimer je maksimalno izkoriščen tudi volumen hiše.
Prizidani del proti cesti opravlja vlogo nadstreška za avtomobile, proti vrtu pa postane prostor za prostočasne dejavnosti. Ta bariera proti cesti še podkrepi intimo vrtnega kotička, ki je za hišo v strnjenem vaškem jedru še posebej dragocena.
Stavba za osem stalnih prebivalcev bi lahko brez racionalnega pristopa k zasnovi in izvedbi hitro prerasla okvir enodružinske hiše. Nastal bi objekt, ki bi s svojim volumnom ustvarjal motnjo v občutljivem stavbnem tkivu. K sreči se to ni zgodilo. Prostor je zasedla idilična družinska hiša za tri generacije, polna veselja in dobre volje.
Arhitektura: Arhitektura Starc
Fotografije: Virginia Vrecl
