Blokovska stanovanja iz obdobja od 60. do 90. let prejšnjega stoletja predstavljajo več kot tretjino našega stavbnega fonda. Zaradi starosti so danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena, vendar lastniki pogosto oklevajo z njihovo prenovo, saj se bojijo visokih stroškov in drugih izzivov, povezanih z adaptacijo. Pa je prenova takšnih stanovanj res prehud zalogaj? Da bi vam morda olajšali odločitev zanjo, bomo v petih delih podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah.
Lastnika 36 m2 velikega stanovanja, ki je bilo več let prazno in v slabem stanju, sta ste odločila za njegovo temeljito prenovo. Vodila jo je arhitektka Maja Pisanec Zavrl, ki je že ob prvem obisku videla, da je bila zasnova funkcionalna, nenazadnje je bila gradnja blokovskih naselji v obdobju 70. let prejšnjega stoletja kakovostna, plansko načrtovana in so si zato tudi takšni bloki med seboj zelo podobni. »Predvsem lahko opazimo, da so bile te soseske precej dobro grajene, z zadostnimi odmiki, s precejšnjo osončenostjo stanovanj. Tudi stanovanja so imela že precej velika okna, tlorisi pa so bili tudi zelo uporabni, z večjimi prostori, tako da če se danes lotevamo kakršnekoli prenove stanovanj iz tega obdobja, absolutno lahko naredimo lepo zgodbo.«
Obnove se je seveda treba lotiti skrbno in z dobrem načrtovanjem, saj po navadi stanovanje povsem izpraznimo in olupimo do osnovnega skeleta, pri čemer je treba tudi veliko usklajevanja med različnimi izvajalci. Ker je arhitektka pripravila več idejnih zasnov prenove, sta imela naročnika možnost, da med predlogi izbereta tistega, ki jima najbolj ustreza.
V naslednjem koraku pa je bilo že treba razmisliti o izvedbi, saj se takšnega podviga težko lotiš sam, v lastni režiji. Na začetku, ko je treba pospraviti nakopičeno kramo in staro pohištvo, še nekako gre, zaplete se nekje na sredini, ko pridejo na vrsto rušilna in zidarska dela, elektro, vodovodne in strojne inštalacije, ter na koncu, ko stanovanje vzpostavljamo na novo in nastopijo keramičarska, slikopleskarska in nazadnje še mizarska dela. Nič nenavadnega, da se vsega tega marsikdo ustraši. »Najbolj smiselno je, da se take prenove lotimo prek gradbenega podjetja, ki ima pod sabo vse te izvajalce. Ker potem celo prenovo koordiniramo prek ene samostojne odgovorne osebe iz tega podjetja in ta usklajuje vse izvajalce med sabo,« svetuje arhitekta, ki svojim naročnikom dostikrat tudi predlaga kakšno zanesljivo delovno skupino, veščo svojega dela.
Preboj nosilne stene
Ker sta se lastnika odločila za reorganizacijo tlorisa, se je kot prvi izziv pokazala potreba po rušitvi nekaj nenosilnih predelnih sten in tudi preboj nosilne stene. Dolg hodnik stanovanja so namreč želeli izkoristiti za dodatne shranjevalne površine, zato so ga zmanjšali, narediti pa so morali nov vhod v kuhinjsko-bivalni del. »Tukaj pa moramo biti še posebej pazljivi, kako se tega lotimo. Namreč pri posegih v nosilno steno se je obvezno treba posvetovati s statikom, ki pride na objekt in oceni, ali je stvar sploh izvedljiva in mogoča. In če je, potem pripravi statični izračun, po katerem se preboj izvede. Poleg tega pa moramo pridobiti tudi 51% soglasij od vseh lastnikov stanovanj, saj v nasprotnem ni možno izvesti takšnih posegov,« opozarja Pisanec Zavrl.
Zasteklitev balkona in montaža klimatske naprave
Nekatere omejitve, ki so jih morali pri prenovi upoštevati, so bile vezane tudi na arhitekturo bloka. Lahko so denimo zasteklili balkon in s tem pridobili 4 m2 dnevno-bivalnega dela, niso pa smeli na zunanjost fasade montirati klimatske naprave. Lahko bi jo na balkon, ki pa so ga zasteklili, zato so iskali drugačne rešitve. Našli so takšno klimatsko napravo, ki ne potrebuje zunanje enote, na zunanji fasadi ima le odzračevalno loputo, kar pa je dovoljeno, podobno kot za ostale ventilacijske prezračevalne sisteme.
Temeljita prenova vključuje tudi novo stavbno pohištvo in pode. Staro, dotrajano talno oblogo so nadomestili s hrastovim parketom, medtem ko so v vstopnem hodniku in kuhinjskem delu položili velikoformatno keramiko. Zamenjali so okno v spalnici, v bivalnem delu pa balkon zasteklili z drsnim oknom, ker nima prečk in omogoča lepši razgled, vendar ga je po drugi strani težje čistiti, saj je dostop do zunanjega stekla otežen. Tudi nova vhodna vrta so izbrali premišljeno. Odločili so se za protivlomna na točkovno zaklepanje in predvsem z dobro zvočno izolacijo, ki je v večstanovanjskih objektih nujna, da se hrup iz skupnih hodnikov ne prenaša v notranjost stanovanja.
Organizacija transporta, čiščenje in hrup
Stanovanje se nahaja v 8. nadstropju, dvigala so majhna, zato je pri prenovi treba razmisliti tudi o prinašanju in odnašanju materialov za delo. »Pri samih rušitvah še nekako spravimo odpadke v gradbene posode in z dvigali dol. Medtem ko bolj ko gremo proti koncu prenove, večji so problemi z vnosom novih materialov in elementov. Recimo hrbtišče postelje, ki je široko in zelo visoko, ali pa tudi kamniti kuhinjski pult. Za vse take zadeve, ki niso šle v dvigalo, je bilo treba poklicati par prijateljev, ki so jih pomagali po stopnicah vnesti v stanovanje,« o organizaciji dela pove arhitekta in opozori tudi na to, da je treba za delavci počistiti in imeti v mislih hrup, ki ga s prenavljanjem povzročamo.
»Ob takih prenovah puščajo delavci, ki hodijo na objekt, za sabo sledi, prah… Tukaj ne moremo čakati na tisto tedensko čiščenje in je pravilo, da se sproti za vsakim večjim posegom, ki bolj onesnaži hodnike, počisti.« Glede hrupa pa velja, da v večstanovanjskih objektih na oglasno desk obesimo obvestilo, v katerem obdobju se bodo prenovitvena dela izvajala, tako da stanovalci lahko malo prilagodijo svoje bivanje tisti čas, ko so dela bolj hrupna. »Dobro je tudi, da se ta dela izvedejo čim prej in v nekem skupnem obdobju, da se čim manj vznemirja sostanovalce,« sklene arhitektka Maja Pisanec Zavrl.
V prihodnjem tednu pa ne zamudite nadaljevanja prenove. Izvedeli boste, kako so se lotili izvedbe elektro in strojnih inštalacij.
Arhitektura in renderji: Maja Pisanec Zavrl, Casa Maja
Fotografije: arhiv lastnikov
