Arhitekti studia Wespi de Meuron Romeo Architetti so se lotili preoblikovanja dveh zapuščenih kmečkih poslopij v dolini Muggio, ki leži med slovitima jezeroma Lugano in Como. Osamljeni stavbi, nanizani tako, da sledita naravnemu naklonu pobočja, sta več kot 1.000 metrov nad morjem. A to je bila prej njuna velika prednost kot izziv.
Stavbi, zgrajeni iz grobo klesanih kamnitih zidov, imata le malo odprtin. Nekaj jih je orientiranih proti hribu, spet druge pa se spogledujejo z dolino pod objektom. Kamnite zidove pokriva dvokapna streha z značilno kritino za ta okoliš.
Švicarska zakonodaja je glede obnove starih objektov dokaj dosledna in si čim bolj prizadeva za ohranitev zunanjega videza prvotne konstrukcije, zato kljub prenovi kompleks še danes izgleda kot stoletje nazaj. V starem kamnitem oklepu pa je arhitektom studia Wespi de Meuron Romeo Architetti uspelo ustvariti dve sodobni stanovanji v velikosti 73 m2 in 29 m2.
Zaradi negotovih statičnih pogojev so streho in etažno ploščo odstranili in ju nadomestili z novo leseno, ki se prilega obstoječemu stanju. Znotraj kamnite konstrukcije so oblikovali leseno škatlasto konstrukcijo, ki ločuje posamezne prostore, in ohranili vidne kamnite, kjer je bilo to potrebno.
Zaradi umestitve lesenih elementov so lahko umestili program v dani tloris, ne da bi s tem posegali v originalne elemente stenske obloge. Leseno konstrukcijo so za nekaj centimetrov umaknili stran od kamnite, posamezne predele pa zasteklili, da je struktura kamnitih zidov vidna.
S spoštovanjem do tradicije so utrdili obstoječe grobo klesane kamnite zidove in jim povrnili nosilnost ter izboljšali kohezijo z izdelavo armiranobetonskega obodnega robnika. Lesene škatle so oblikovane iz borovega lesa na notranji strani in zunanjih OSB-plošč, vmesni sloj pa predstavlja izolacija iz kamene volne. Zaradi oteženega dostopa so material na lokacijo prepeljali kar s pomočjo helikopterja, kar je vplivalo na tehniko gradnje in onemogočalo vzpostavitev klasičnega gradbišča.
Prostor med škatlasto novonastalo konstrukcijo in kamnitimi zidovi omogoča prevajanje svetlobe skozi odprtine in njeno razprševanje po prostoru. Tudi globoko v pritličje. Poglaviten bivalni del je oblikovan na SZ delu objekta in se razprostira v kar dveh etažah – z dnevnim prostorom v pritličju in spalnim v zgornjem nadstropju. Drugo, manjše stanovanje je na JV in se razprostira v eni sami etaži.
Fotografije: Albrecht Imanuel Schnabel
