Mlada družina pri nakupu svojega prvega stanovanja ni želela sklepati nepotrebnih kompromisov. Skupaj z arhitektko so zasnovali stanovanje, ki jim je pisano na kožo, in svoje želje izvajalcu predložili že v začetni fazi gradnje večstanovanjskega bloka. Z odločnim pristopom in hitro odzivnostjo so tako prihranili na času, stroških in stresu.
Leta 2018, še preden je bil novejši večstanovanjski blok zgrajen, je mlada družina kupila eno od v njem načrtovanih stanovanj. Razkošnih 73 m2, s krasnim, 15 m2 velikim balkonom, iz katerega lahko uživamo v razgledih vse od Krima pa do Triglava, se je zdelo idealno izhodišče za prve korake mlade družine. A kaj, ko je bil načrtovani tloris za njihove potrebe povsem nefunkcionalen.
Po nakupu je družina pristopila do arhitektke Tanje Paulin in ji razložila svoje pomisleke. »Zdelo se jima je povsem neracionalno, da bi imel na tako veliki kvadraturi njun prvorojenec sobico veliko le 6,80 m2, sama pa razkošno spalnico z garderobo, ki ima celo svoje okno,« se spominja arhitektka. »Hkrati pa bi bila družina ob morebitni razširitvi kmalu prisiljena v iskanje večjega stanovanja, v katerem bi vsak od otrok lahko imel svojo sobo.«
Takoj, ko so bile postavljene vse nosilne stene in je bil ogled gradbišča varen, so skupaj obiskali grobo izdelan prostor njihovega stanovanja. Znotraj nosilne konstrukcije je arhitektka zasnovala prilagojen tloris, ki je z minimalnimi premiki predelnih sten popolno spremenil funkcionalnost stanovanja. Vanj so umestili večjo otroško sobo in manjši kabinet in nekoliko zmanjšali kvadraturo prostorne kopalnice. »Idejno zasnovo novega tlorisa smo predali izvajalcu, ki je (seveda za doplačilo) spremembe vnesel tudi v svoje načrte in jih upošteval pri izvedbi,« potek opiše arhitektka. Tako so se izognili dražjemu in zamudnejšemu procesu adaptacije stanovanja v kasnejši fazi.
Sledila je še oprema. Glavni poudarek je osrednji bivalni prostor, ki ga z vhodno vežo povezuje daljša vgradna omara, v kateri se nizajo shranjevalni prostori garderobe in visoki elementi kuhinje. Siva kuhinja v dveh odtenkih je zasnovana tako, da ne bo šla nikoli iz mode; dopolnjena pa je z mizo v hrastovem furnirju in stoli v modrem odtenku. »Iskali smo neko konstantno eleganco, ki se ohranja tudi na dolgi rok. Skupaj z naročnikoma smo želeli ustvariti prijeten, izčiščen in uporaben okvir za družinsko življenje,« pove arhitektka.
‘Zadržana funkcionalnost’, kakor sama opiše slog načrtovane opreme, se nadaljuje tudi drugod po stanovanju z obilico obrtniško izdelanih vgradnih omar. Družina je tako dobila elegantno in funkcionalno ogrodje, v katerem bodo lahko dolga leta brezskrbno odraščali.
Interier: Tanja Paulin, ATELIERarhitekti
Fotografije: Vida Dimovska
