Squashland na Pesarski ulici v Ljubljani je trenutno največji leseni športni objekt pri nas. Nagrajen je z dvema arhitekturnima nagradama - BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020 – njegova glavna prednost pa ta, da ponuja idealne pogoje za športno udejstvovanje. Investitor ga je opremil s toplotno črpalko voda-voda, sončno elektrarno na strehi, prezračevanjem z rekuperacijo ter vse skupaj začinil še z veliko zelenja in okusno izbrano opremo, ki briše meje med zasebnim in javnim.
Iz treh velikih kubusov sestavljen objekt je raj za ljubitelje squasha, skupinskih vadb, namiznega tenisa… Po zaslugi uporabljenih naravnih materialov ter konstantne notranje klime z načrtovanim gretjem, hlajenjem in razvlaževanjem zraka omogoča kar najboljše pogoje za trening, hkrati pa je energetsko varčen.
»Squashland ima svojo zgodovino. Prvi je nastal leta 1991 v zelo potratnem industrijskem objektu, kjer nismo imeli kontrole nad stroški. Poleg tega pa nismo ustvarjali idealnih pogojev v objektu. Pozimi je bilo premrzlo, poleti prevroče. In 15 let izkušenj vodenja takšnega športnega centra potem pripelje do tega, da smo želeli pri načrtovanju novega to upoštevati,« o viziji pove solastnik in soinvestitor Goran Milićević. Z ženo Marijano sta pri novem objektu želela zasledovati koncept trajnosti in povezanosti z naravo, predvsem pa tudi, da bi se obiskovalci počutili kot doma.
Les skrbi za ambientalno ugodje
Gradnja objekta, ki ga je zasnoval biro Point arhitektura, je trajala 11 mesecev, od konca leta 2017 do oktobra 2018. Razteza se na neto tlorisni površini prek 1000 kvadratnih metrov in v treh etažah, od katerih vsaka v višino meri več kot šest metrov. Leseno konstrukcijo je sprojektiralo podjetje CBD, njegov direktor Bruno Dujič pa ob tem pove, da les ponuja izjemno ambientalno ugodje, v konstrukciji ne povzroča toplotnih mostov ter je z vidika požara, vetra in potresa izredno varen. Želja investitorja zato ni bilo težko prenesti v prakso.
»Njegova želja je bila izvesti objekt iz naravnih materialov, zelo visok, v različnih nivojih 8 squash igrišč. Na koncu smo prišli do višine 14 metrov in smo s kombinacijo jeklenih okvirjev in zavetrovalnih križno lepljenih ploskovnih lesenih elementov dobili ravno tisto ravnovesje med togostjo in težo objekta, da smo dejansko izpolnil vse kriterije, ki jih moramo spoštovati pri projektiranju objektov.«
Kaskadni sistem toplotnih črpalk
Idealne pogoje za športno udejstvovanje znotraj samega objekta dosegajo na različne načine. Vgrajeno imajo prezračevanje z rekuperacijo, medtem ko za konstantno temperaturo s talnim in stropnim ogrevanjem in hlajenjem skrbi toplotna črpalka tipa voda-voda.
»Za ta tip toplotne črpalke smo se odločil predvsem zaradi naravnih danosti območja, kamor je sam objekt umeščen. Drugi razlog je to, da podtalna voda s svojo konstantno temperaturo skozi celo leto zagotavlja najvišje možne izkoristke, tretji pa, da geotermalne toplotne črpalke ne vplivajo na zunanji izgled objekta, ker so vse komponente sistema umeščene v samo kotlovnico,« pove Gregor Prodan, Vaillant Slovenija, in doda, da je bilo v tem primeru potrebno vrtino izvesti v globini 20 metrov. Pomembno je namreč, da potopna črpalka pride pod gladino podtalne vode, kar omogoči nemoten pretok vode skozi celo sezono. Vodo, ki ima konstantnih 12 stopinj C, črpalka prečrpa v kotlovnico do sekundarnega izmenjevalca, od koder se njena energija uporablja za ogrevanje in hlajenje objekta.
Pravzaprav sta v objekt vgrajeni dve toplotni črpalki in gre za tako imenovani kaskadni sistem, ki pride v poštev za večje objekte in ima tudi precej prednosti. »Če je v sistem umeščenih več toplotnih črpalk, je kompresor, ki je srce same toplotne črpalke, precej manj obremenjen, kar mu podaljšuje življenjsko dobo in hkrati podaljšuje tudi življenjsko dobo celotnega sistema. V prehodnem obdobju je večinoma dovolj, da deluje samo ena toplotna črpalka, kar vpliva na skupno obratovalno število ur kompresorja. Gre pa tudi za faktor varnosti, če bi iz kakršnega koli razloga ena od toplotnih črpalk prenehala delovati, bo druga toplotna črpalka nemoteno delovala in objekt bo imel do odprave težav nemoteno ogrevanje in hlajenje,« pojasni Prodan. Obe toplotni črpalki seveda upravljajo inteligentno na daljavo, čez desetletja oziroma po koncu njune življenjske dobe pa ju bo mogoče tudi reciklirati.
Reciklirano pohištvo
Cilj objekta Squashland je namreč čim manjše obremenjevanje okolje, postati samooskrben z vrtom, ki bo v prihodnosti izveden na strehi, že sedaj pa za trajnostno vizijo skrbijo s pisoarji, ki se splakujejo brez vode, in recikliranim pohištvom.
»Prostor sva želela narediti čim bolj prijazen, predvsem s stvarmi, ki smo jih že imeli iz prejšnjega Squashlanda. Tako da tukaj v resnici ni skoraj nič nove opreme, vse smo poskušali reciklirati in ponovno uporabiti. Tudi tako, da smo restavrirali stole, uporabili stare Rexe, ki imajo prav poseben čar in vrednost v tem prostoru. Za mize in pulte smo uporabili ostanke od gradnje, prav vse materiale, ki so nam bili na voljo, smo vkomponirali v ta objekt,« še skleneta lastnika.
- Objekt: Squashland
- Arhitektura: Point d. o. o.
- Izvedba ogrevanja in hlajenja: Vaillant Slovenija
- Lesena konstrukcija: CBD
Fotografije: Squashland
