V delavnici Jerneja Tramteja nastajajo prekrasni leseni izdelki, ki so plod predanosti rezbarstvu in naravnemu materialu. Blizu so mu raznovrstne vrste lesa, od nadvse priljubljenega hrasta in oreha, do hruške, češnje, jelše, tudi lipe. Svoje izdelke Jernej združuje pod znamko Bartolus Art, ki je izpeljanka iz njegovega umetniškega imena.
Dolgoletna tradicija rezbarstva, ki se razvija že vse od Starega Egipta, je dandanes vse prepogosto spregledana. Jernej Tramte pa na rezbarjenje ne gleda kot na umetnost preteklosti, saj verjame, da ga brez težav vključimo tudi v sodobno okolje in s prijetnimi linijami lično obdelanega lesa popestrimo tudi moderne ambiente. Ustvarjalec, po izobrazbi dipl. inž. strojništva, je sedem let delal v konstrukciji in razvoju, v tem času pa prejel tudi srebrno nagrado Gospodarske Zbornice Slovenije za naj inovacijo. Sčasoma pa ga delo ni več osrečevalo, zato je začel iskati novo življenjsko strast, novo gonilo. Ni bil prepričan, kaj točno to je, jasno pa mu je bilo, da je povezano z naravo.
»Med iskanjem svojega poslanstva sem v neki trgovini zagledal dleta za rezbarjenje in v sebi sem začutil močan klic, zato sem jih kupil. To je bila začetna točka moje poti, iz katere izhajajo vse moje kreacije. To je bilo deset let nazaj in kmalu sem izdelal prvi izdelek, ki me je tako navduševal, da sem se zaljubil v les in delo z njim. Tehnično znanje obdelavo lesa z dleti nisem nikjer pridobival in je vse teklo tako kot da že vse znam. Ukvarjal sem se predvsem s tem, kaj bi izdelal in pred vsakim delom je bilo veliko negotovosti in strahu, vendar mi je na koncu vse uspelo in tako sem pridobival zaupanje vase,« dandanes s samozavestjo pove Jernej, ki si prizadeva, da bi njegovi izdelki v ljudeh spodbujali pozitivno energijo ter v prostor vnašali mir, ljubezen.
Sprva se je z rezbarjenjem osredotočil na umetniško upodabljanje živali. Na začetku so prevladovali manjši izdelki, ki pa so sčasoma postajali vse zahtevnejši. Svoje mojstrovine je Jernej bogatil tudi z duhovnimi zgodbami, ki so v umetnosti nosile še večjo težo. Nenehno je pilil svoje znanje in se izpopolnjeval, kot človek, ki ljubi nove izzive, pa se je odločil izučiti tudi za mizarja. V ta namen je sodeloval z lokalnimi mizarji in pridobival potrebno znanje, ki mu je prineslo vse večje možnosti izražanja. Ker ni imel svoje delavnice, je pogosto ustvarjal kar zunaj, pod kozolcem, v drvarnici, kjerkoli je našel prostor in možnost za delo. S pridobljenim znanjem se je loteval izdelave mizic za bonsaje, restavriranja pohištva in kipov. Lotil se je tudi naravne gradnje in ročnega tesarstva brez uporabe elektrike ali fosilnih goriv.
»Vseskozi pa je bil temelj ustvarjanja nekaj, kar ni videti nikjer. S časoma sem ugotovil, da imam sposobnost ustvarjanja harmoničnih oblik in dizajnov, ki opazovalca pelje v brezčasnost, kar mi odpira nove poti, ki so še neizkoriščene. Tako se je odprla nova vizija oblikovanja in izdelava pohištva in stanovanjske butične opreme za višji cenovni nivo, ki še čaka na uresničitev. Ta strast do tega je tako močna, da velikokrat presenetim sam sebe,« iskreno prizna ustvarjalec, ki pri svojem delu uporablja lokalen les. Pri rezbarjenju tako nikoli ni posegel po priljubljeni lipi, saj za to ni bilo priložnosti, ker je uporabljal predvsem les, ki je nastal kot odpadek pri mizarjih. Najpogosteje je rokoval z orehom, hruško, češnjo, hrastom, slivo … Pri izbiri pravega pa prisega na ujemanje izdelka in energijo lesa. Pri mizicah je v uporabi tudi les palisandra, eden najbolj cenjenih na zemeljski obli. Z obdelavo lesa želi drevesu simbolično vrniti življenje, ki mu je bilo odvzeto ter mu s tem izkazati dolžno spoštovanje. Prav zato se izogiba uporabi laka, saj s tem lesu odvzamemo dih in ustvarimo pregrado med njim in okoljem: »Hvaležnost drevesom pokažem z oljenjem in dodanim voskom, ki toplino lesa samo še nadgradi.«
»Na svoji poti sem večkrat srečal ljudi, ki so prepoznali moj potencial in mi poizkušali pomagati na vse načine. Ko sem se preselil v drug kraj, sem spoznal soseda, ki se ukvarja z bonsaji in izdelavo keramičnih posod za bonsaje. Kmalu mi je predstavil svet bonsaizma in mi predlagal, da naj naredim kako mizico, ki se uporabljajo kot podstavek pri razstavi bonsajev,« o svojih začetkih oblikovanja mizic za bonsaje pripoveduje Jernej. S prvimi mizicami se je podal na nekaj največjih mednarodnih razstav po Evropi, kjer je bil deležen odličnih odzivov. To ga je spodbudilo, da je začel dizajne mizic še izboljševati, kar ga je pripeljalo v sam vrh. Kot pojasnjuje, se v bonsaizmu vse dogaja na najvišjem nivoju, zato prostora za polovičarstvo ni. S tem je dobil odlično priložnost, da nadgradi svoje znanje in izkoristi svoj potencial. Če je za prve preproste mizice potreboval deset delavnih ur, dandanes v delo ene same vloži tudi petkrat več. Obliko izriše v glavi, tekom dela pa jo še nekoliko spremeni in izpili: »Tako je nastalo nekaj mizic, ob katerih je bil bonsaistični svet zelo pozitivno presenečen in je celo obnemel, saj moji dizajni pričarajo toplino in mehkobo, kar bonsai kot drevo tudi je.«
Več: Bartolus Art
