Jutra in večeri so na vrtu ali balkonu najbolj zapeljivi drobci poletja. Zgodnje sonce z mehkim božanjem prebudi rastline, ki v svojo družbo vabijo žuželke. Te se še pred poldnevom umaknejo pred vročino in čakajo, da se dan prevesi v večer. Takrat se vrnejo na fiesto in si na poletnih cvetovih privoščijo večerjo.
Kar precej je lepotic, ki se poleti bujno razcvetajo. Če nekoliko odmislite sezonsko balkonsko cvetje, ki ga v vrtnarijah ponujajo spomladi, si lahko v loncih omislite prenekatere druge navdihujoče rastline, ki vas bodo razveseljevale z razposajenim cvetočim pozdravom. Na soncu se dobro počutijo lataste plamenke, ameriški slamnik, okrasni rman, lilije, v svetli senci bo bujno zacvetel ostrožnik. Poleg trajnic je navdihujoča tudi marsikatera grmovnica. Če iščete takšno, ki bi od poletja do jeseni z barvitimi cvetovi poživljala manj sončni del vrta, je hortenzija s svojimi velikimi cvetovi zagotovo ena od primernejših rastlin za takšno mesto.
Hortenzija – kepasta lepotica
Čeprav se je med ljudmi oprijelo prepričanje, da je hortenzija tradicionalna rastlina naših kmečkih vrtov, skrbnejši pogled v botanične zapise razkriva, da v Evropi hortenzij ne najdemo v naravnem okolju, temveč so bile k nam prinesene z drugih kontinentov in jih na Stari celini gojimo šele od leta 1735.
Rod hortenzij obsega okoli sto vrst, ki izvirajo iz Severne in Južne Amerike ter Daljnega vzhoda, kjer so odkrili tudi najstarejše fosilne ostanke hortenzij, stare več kot 140 milijonov let. Grmove hortenzij po navadi sadimo na severno stran hiše, ker najbolje uspevajo v polsenci in na nekoliko bolj vlažnih rastiščih.
Na barvo cvetov lahko pri določenih sortah iz skupine velelistne hortenzije (Hydrangea macrophylla), ki navdušuje z velikimi kepastimi cvetovi, vplivate z gnojenjem oziroma kislostjo tal – v bolj kisli zemlji rožnate hortenzije cvetijo modro, v bazičnih tleh pa rožnato. Prav tako lahko dodate v tla pripravek, ki vsebuje aluminijeve sulfate, zaradi katerih rožnati cvetovi pomodrijo.
Hortenzije se praviloma sadijo jeseni, ko odvržejo liste, vendar lahko sadike v loncih presajate kadarkoli in jih denimo presadite zgolj v večjo posodo ter postavite na senčni del balkona ali na teraso. Grmovnica za rast potrebuje humozna, vlažna tla, zato jo izdatno zalivajte. Dobro ji dene zastirka iz lubja ali smrekovih iglic.
Lilija – roža ženskosti in ljubezni
Zapeljivka eksotičnih barv s sladkim, včasih prav hipnotičnim vonjem – tako bi lahko na kratko opisali lilijo. To je rastlina, ki izvora s Himalaje in je že tisočletja priljubljena okrasna rastlina. Bele lilije predstavljajo čistost, nedolžnost in prehodnost. Njihove pisane sestre simbolizirajo ženskost in ljubezen. Lilija je v nekaterih kulturah znamenje smrti, a hkrati ponazarja čistost in brezmadežnost.
Odvisno od sorte cveti od junija do avgusta in je priljubljena tudi kot rezano cvetje. Dobro uspeva na soncu, vendar je treba čebuli in koreninam zagotoviti, da ostanejo v senci, ter poskrbeti, da se ne izsušijo, hkrati pa ne smejo stati v vodi, temveč mora biti prst dobro odcedna. Čebulice lilije posadite dva- do trikrat globlje, kot je premer čebule. Po cvetenju sprva odstranite samo cvetove, zeleni del pa pustite, ker ta pomaga, da se čebula okrepi pred cvetenjem v naslednji sezoni. Ko steblo in listi ovenijo, zemljo v loncu prekrijete s smrekovimi vejicami ali zastirko, da bo čebula na varnem vse do naslednje sezone.
Ameriški slamnik – ježkasta cvetlica
Kot rastlina sonca je ameriški slamnik (Echinacea spp.) prava paša za oči. Cveti od julija do septembra v različnih odtenkih vijolične do rožnate, lahko tudi oranžne, zelene, rumene in celo smetanasto bele barve. Njegovo botanično ime izhaja iz grške besede echinos, kar pomeni morski ježek. K poimenovanju rastline je botroval izbočen osrednji del socvetja, ki je sestavljen iz cevastih krožčevih cvetov, okoli katerih so nanizani cvetni lističi.
Ameriški slamnik je doma v vzhodnem in osrednjem delu Severne Amerike. Že severnoameriški Indijanci so rastlino uporabljali v zdravilstvu. Danes izvlečke rastline uporabljamo preventivno za krepitev organizma, premagovanje okužb dihal in sečil ter tudi zunanje za pospeševanje celjenja ran.
Čebelam in metuljem slamnik poleti ponuja dragoceno pašo, jeseni, ko se cvetovi posušijo, lahko te pustite na rastlinah, saj so pomemben vir hrane za ptice. Na vrtu bo slamnik najlepši, če ga sadite v strnjene skupine. Odlično uspeva na toplem mestu, zlasti v ilovnatih in ilovnato-peščenih tleh, kjer ponosno in pokončno prenaša sušna obdobja, a vam bo obenem hvaležen, če ga boste občasno zalili. Po nekaj letih boste lahko trajnico izkopali, jo razdelili na več rastlin in presadili. Tudi v loncu vam bo uspevala, a tam potrebuje več zalivanja kot na vrtu.
Foto: Magical Four Seasons, Pflanzenfreude.de, Flowercouncil, Jasna Marin
