Ko so Marasovic arhitekti prvič prišli v portoroško vilo, zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila v vse prej kot dobrem stanju. Kljub elitni lokaciji - le 200 metrov od obale in centra Portoroža - je vila kar nekaj časa samevala in - propadala.
Vrt je vilo že popolnoma prerasel: dolge veje mogočnih dreves so se stegovale proti oknom, nizko mediteransko rastje pa je objemalo njen obod. Vlaga je že načela stene. A naročnik je v vili videl velik potencial: v njeni kvalitetni moderno-mediteranski arhitekturi, v njeni izjemni lokaciji; pa tudi v navidez divjem vrtu.
Med temi tremi kvalitetami – lokacijo, arhitekturo in zelenjem – je želel vzpostaviti novo simbiozo, ne da bi preveč posegel v enkratno lepoto katerekoli od treh entitet. Skupaj z arhitekti so se lotili obnove. Zunanjost so restavrirali in ji povrnili njen prvotni sijaj, notranjost pa v celoti predelali – zamenjali napeljave, tlake in seveda opremo. Zdaj v navzven mediteranski vili najdemo dva povsem sodobna apartmaja, opremljena za udobno preživljanje prostih dni.
Udobno bivanje v objemu narave
V vili najdemo skupaj tri sobe, tri kopalnice in dva skupna prostora s kuhinjo in dnevno sobo. Čeprav je v prvi vrsti namenjena oddaji v turistične namene, pa je v njej možno bivati tudi dalj časa – ponuja namreč več kot zadosti shranjevalnega prostora, v njej pa najdemo tudi vse gospodinjske aparate, ki jih v turističnih stanovanjih po navadi ni. Oprema je po celotni površini dosledna: v vseh prostorih se kot rdeča nit pojavijo velike vgradne omare, ki se navidezno stopijo s stenami in v sebi skrivajo garderobe, inštalacije, klimatske naprave, pa tudi vrata; dopolnjujejo pa jih veliki oblazinjeni kosi pohištva – kavči, fotelji, postelje -, ki napovedujejo udobno in nadstandardno preživljanje prostega časa. Med sodobno opremo pa – kot impresionistični poudarki – kraljujejo neverjetni razgledi na Jadran in Portorož, podčrtani z dolgimi podokenskimi klopmi.
Oblikovno izstopajo le kopalnice, ki z značilnim mediteranskim vzorcem povežejo sodoben interier s preteklostjo vile in njeno mediteransko tradicijo.
Stara drevesa, ki so prerasla divji vrt, so bila skrbno ohranjena. Njihove dolge, od časa upognjene veje se še vedno stegujejo proti vili, kot da bi se želele vrniti v njen objem. A zdaj vile ne ogrožajo več. Zdaj jo prijetno senčijo in njene balkone odišavljajo z žlahtnim vonjem po Mediteranu.
Arhitektura: Marasovic arhitekti
Fotografije: Blaž Škorjanc