Po poplavah: »Zamenjava vseh kontaminiranih materialov je edina trajna sanacija«

Pogovarjali smo se z Lumarjevi strokovnjaki, ki so bili v stiku s svojimi naročniki že prvi dan poplav in so na podlagi informacij s terena pripravili nasvete za sanacijo prizadetih hiš. Naši sogovorniki so bili vodja razvoja in trajnosti pri Lumarju Nataša Teraž Krois, vodja servisne službe Marko Beber in vodja gradbišč Boštjan Šalamon, ki je hkrati tudi namestnik poveljnika gasilskega poveljstva občine (GPO) Braslovče ter član štaba civilne zaščite (CZ) Braslovče in je v prvih vrstah doživel vso razsežnost poplav.

Zakaj so bile letošnje avgustovske poplave tako izjemne, drugačne od poplav, ki smo jih že doživeli?

Boštjan Šalamon: Avgustovskih poplav kljub opozorilom strokovnih služb v takšnem obsegu ni pričakoval nihče. Gasilci in CZ smo že nekaj dni prej spremljali napovedi in se pripravljali na morebitna posredovanja. Poplavni val je na usodni petek zelo hitro in z nepredstavljivo močjo zajel Savinjsko dolino in ob bregovih Savinje s pritoki kot tudi drugje po Sloveniji poplavil ogromne površine ob strugah. Zaradi omenjenih okoliščin je voda na poti odnašala ves mogoči material iz hiš, podjetij, skladišč, avtomobile, živali …, odnašala je naftne derivate, težke kovine, strupe, fekalije, organske in druge snovi.  Zato in zaradi moči je bila nasičena s prodom, muljem in kontaminirana z nevarnimi snovmi. Žal so te poplave po Sloveniji prizadele tudi ogromno stanovanjskih hiš, ki jih je zalila ta kontaminirana voda, zato smo v Lumarju takoj aktivirali servisno službo z ekipami in jih poslali na teren, da so lahko čimprej ocenili obseg škode in začeli sanirati objekte.

»V Lumarju smo takoj aktivirali servisno službo z ekipami in jih poslali na teren, da so lahko čimprej ocenili obseg škode in začeli sanirati objekte.« – Boštjan Šalamon

V čem se sanacija po poplavi razlikuje na primer od sanacije po izlivu vode?

Nataša Teraž Krois: Pri izlivu vode se estrih in stene namočijo s čisto vodo in lahko odvečno vlago izsušimo tudi z izpihovanjem. Pri poplavah, predvsem pri poplavah, ki smo jim bili priča v avgustu, pa se snovi iz kontaminirane vode vpijejo v mikropore vseh vgrajenih materialov. Če bi se odprave take škode lotili z vpihovanjem, bi odstranili predvsem odvečno vlago in vodo, vse odplake in umazanija pa bi ostale ujete v materialih.

Kako se torej pravilno lotiti sanacije hiše po avgustovskih poplavah?

Nataša Teraž Krois: Cilj vsake sanacije je obnoviti konstrukcijske sklope na način, da bodo tudi v prihodnje ponujali stabilno in trajno konstrukcijo ter prijetne bivalne pogoje. Po našem mnenju je po avgustovskih poplavah edina pravilna in trajna sanacija odstranitev in zamenjava vseh materialov, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo. Zavedamo se, da je nastala situacija lahko zelo stresna in povezana s stroški, vendar je dom prostor, kjer preživimo veliko svojega časa, zato je ključno, da s sanacijo spet vzpostavimo prijetne in zdrave bivalne pogoje.

Bi lahko neka splošna priporočila za sanacijo hiš delili z našimi bralci?

Nataša Teraž Krois: Najprej je treba odstraniti vso vodo in umazanijo, ki je ostala ujeta v prostoru. Da se omogoči učinkovito izsuševanje konstrukcijskih delov, je treba odstraniti vse materiale, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo. Pri naših montažnih hišah so to vsi materiali, ki zapirajo leseno nosilno konstrukcijo: obložne plošče, parna ovira oz. zapora, toplotna izolacija fasade in toplotna izolacija v konstrukciji. Prav tako je treba v celoti odstraniti estrih, saj lahko le tako zagotovimo, da se odstrani vsa umazanija, ki jo je prinesla voda.

Po odstranitvi kontaminiranih materialov je treba armirano betonsko ploščo in leseno nosilno konstrukcijo temeljito očistiti, da se odstranita vonj in umazanija. Ko sta očiščeni, pa ju je treba ustrezno izsušiti. Proces izsuševanja se lahko nekoliko skrajša z uporabo razvlažilcev prostora, vsekakor pa pri tem ne smemo hiteti in iskati bližnjic. Za les velja, da je izsušen, ko njegova vlažnost znaša 15 odstotkov (z možnostjo odstopanja 3 odstotke navzgor in navzdol).

Marko Beber: Pomembno je opozoriti, da je treba vlažnost izmeriti z namenskimi merilci vlažnosti, ki omogočajo tudi meritve v globino lesene konstrukcije. Na pogled je namreč konstrukcija lahko videti že povsem suha, meritve pa pokažejo, da v notranjosti ni tako. Meritve je treba izvesti na več mestih.

»Na pogled je konstrukcija lahko videti že povsem suha, meritve pa pokažejo, da v notranjosti ni tako.« – Marko Beber

Nataša Teraž Krois: To je res pomembno. Če začnemo prehitro zapirati – če na primer vlažnost znižamo na 20 odstotkov in si mislimo, saj to ni tako preseganje – nismo naredili veliko. Upoštevajmo dovoljene vrednosti in se pri tem ne zanašajmo na lastna opažanja, ampak na meritve. Šele po tem, ko je konstrukcija ustrezno izsušena, se namreč lahko začne zapirati: vgradi se toplotna izolacija konstrukcije, parna ovira oz. zapora, obložne plošče in toplotna izolacija fasade na zunanji strani. Pri zapiranju zunanjih sten je pomemben pravilen izbor vgrajenih materialov, hidroizolacija na zunanji strani, kakovost izvedenih del, pri zapiranju sten z notranje strani ustrezna vgradnja toplotne izolacije in pravilna izvedba parne ovire oz. zapore. Tako se ohranijo ustrezne gradbeno-fizikalne lastnosti konstrukcije (zrakotesnost, paroprepustnost). Materiali in sestave so pri naših hišah definirani v dokumentaciji PZI (projekt za izvedbo).

Ko so stene zaprte, se lahko začne tudi s ponovno izvedbo estriha in razvoda talnega ogrevanja. Pred začetkom priporočamo, da preverite še vse razvode inštalacij, v primeru poškodb je treba poškodovane dele tudi zamenjati. Estrih se lahko izvede s klasičnim cementnim estrihom ali s tehnologijo suhega estriha. Priporočamo, da pred izvedbo proučite možnost in cenovne okvirje obeh izvedb. Izvedba suhega estriha namreč v situaciji po poplavah prinaša nekatere pomembne prednosti; ni dodatnega vnosa vlage, sočasno omogoča hitrejše zaključevanje del, saj sušenje estriha ni potrebno. Na izveden estrih se potem položijo še končne talne obloge. To je povzetek naših priporočil, ki smo jih zapisali na podlagi naših izkušenj iz gradnje in povratnih informacij, ki smo jih prejeli s terena po poplavah.

Osnovna priporočila za sanacijo hiš po poplavah

Pri Lumarju so pripravili priporočila, s katerimi prizadete v poplavah po korakih vodijo skozi proces sanacije. Pomembno je, da se ne prehiteva, ampak se naslednjih korakov lotite šele, ko so temeljito izvedena predhodna dela. Pomembno je tudi, da se stanje po poplavah dokumentira in škodo čim prej prijavi zavarovalnici.

1. Odstranitev vse vode in umazanije, ki je zastala v notranjosti hiše.
2. Odstranitev vseh materialov, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo.
3. Temeljito čiščenje betonske plošče in lesene nosilne konstrukcije, da se odstranita vonj in umazanija.
4. Izsušitev konstrukcije in armirane betonske plošče. Relativna vlažnost lesa v leseni konstrukciji mora biti znotraj dovoljenih vrednosti 15 odstotkov (možno odstopanje do 3 odstotke).
5. Zapiranje zunanjih in notranjih sten: vgradnja toplotne izolacije in gradbenih materialov ustrezne kakovosti. Materiali in sestave sten so definirani v PZI.
6. Vgradnja estriha in razvoda talnega ogrevanja. Pred začetkom del priporočamo, da preverite še vse razvode inštalacij.
7. Polaganje končnih talnih oblog.  

V kolikšni meri se ta priporočila lahko uporabijo tudi za klasično grajene hiše? Kako se postopka razlikujeta?

Nataša Teraž Krois: Osnovna priporočila – odstraniti vodo, odstraniti vse z vodo kontaminirane materiale, očistiti in izsušiti – veljajo za vse hiše, ne glede na način gradnje. Največja razlika je v konstrukciji sten, s čimer so povezani postopki izsuševanja. Pri lesenih montažnih hišah, kakršne so hiše Lumar, nosilno konstrukcijo predstavljajo leseni okvirji; pokončniki, ki so postavljeni na določenih razdaljah, in pasnica na spodnji in zgornji strani. Ko iz zunanjih in notranjih sten odstranimo vse obložne materiale, nam ostane samo lesena nosilna konstrukcija. To lahko natančno pregledamo za morebitnimi dodatnimi poškodbami, temeljito očistimo in nato izsušimo. Volumensko je lesene konstrukcije bistveno manj kot masivne stene, zato se lahko izsuši v krajšem času. Ob tem imamo tudi možnost spremljati sušenje po celotni globini konstrukcije, kar je pri masivni gradnji bistveno težje. Zato ocenjujemo, da je sam postopek sušenja pri lesenih hišah lahko krajši, predvsem pa ponuja boljši nadzor nad procesom sušenja.

 »Ocenjujemo, da je sam postopek sušenja pri lesenih hišah lahko krajši, predvsem pa ponuja boljši nadzor nad procesom sušenja.« – Nataša Teraž Krois

Kakšen je Lumarjev nasvet glede estrihov? Pri tem so namreč mnenja precej deljena.

Nataša Teraž Krois: Kot sem omenila, je šlo pri poplavah za velike količine kontaminirane vode, ki je prodrla v mikropore vseh vgrajenih materialov. Po našem mnenju je odstranitev estriha nujna za sanacijo, da lahko tudi v prihodnje zagotovimo trajnost konstrukcije ter zdrave in prijetne bivalne pogoje.

Marko Beber: To potrditev smo dobili tudi s terena. Ena od naših strank je že začela odstranjevati estrihe in stenske obloge. Pokazalo se je, da sta bila mulj in umazanija prisotna tako na AB-plošči kot na leseni konstrukciji, kar potrjuje oceno, da kontaminirana voda žal res prodre v vse vgrajene materiale.

Koliko časa po vaši oceni traja sanacija poplavljene hiše?

Marko Beber: Ker je les, ki je vgrajen v konstrukcijo, tehnično sušen, se ob pravilnem izsuševanju lahko hitro izsuši. Pri stranki, ki je takoj po poplavah začela odstranjevati obloge in mokro izolacijo, se je konstrukcija začela takoj izsuševati in je danes ob toplem vremenu in z uporabo razvlažilcev že v večinoma izsušena. Seveda pa je treba počakati, da se res izsušijo vsa, tudi najbolj kritična mesta.

Kakšne bodo posledice, če sanacija ne bo dovolj temeljita?

Nataša Teraž Krois: Razumemo stisko ljudi, tudi finančno breme sanacij je veliko, ampak po našem mnenju neka delna sanacija ni pravilna niti trajna možnost. S tem težavo samo prestavimo za dve, tri ali pet let. Takrat bo strošek popravila lahko enak ali še višji, kot če bi danes temeljito sanirali škodo. Ob tem, da takrat ne bo več ne zavarovanja ne pomoči države. Tudi hiteti pri postopkih sanacije ne smemo. Konec koncev govorimo o bivanju. Vprašati se moramo, kako bi se počutili v le delno sanirani hiši, poleg tega lahko to povzroči veliko drugih težav.

Marko Beber: Dobro je poudariti tudi to, da prizadeti poiščejo pomoč strokovnjakov, da ne sprejmejo ponudb nepreverjenih izvajalcev, ki ponujajo neke hitre rešitve.

»Temeljita sanacija zajema odstranitev vsega materiala, ki je prišel v stik s kontaminirano vodo. Če tega ne bi naredili, bi umazanija ostala ujeta v materialih, kar bi zelo verjetno vodilo vsaj v nastanek neprijetnih vonjav v konstrukciji ali tleh.« – Nataša Teraž Krois

Lahko poveste še kaj več o izkušnjah na terenu?

Marko Beber: Prvi dan sem bil cel dan v stiku s strankami po telefonu ali elektronski pošti.. V resnici je bilo precej mrzlično. Takrat so bila priporočila, tudi naša seveda, da se najprej zavarujejo življenja. Tudi sam sem poklical stranke, ki imajo hiše na »kritičnih« območjih, takoj, ko je bilo mogoče, smo opravili tudi oglede prizadetih hiš. Ob prvem šoku je bilo zelo pomembno, da smo bili v stiku s strankami, da so se zavedale, da niso same, da jim nudimo podporo in se tudi sami aktivno ukvarjamo z reševanjem nastale situacije ob poplavah. In seveda je bila prisotnost na terenu pomembna tudi za nas, da smo videli dejansko situacijo. Analizirali smo stanje, da smo znali pravilno pristopiti k reševanju in so sodelavci lahko pripravili ustrezna priporočila.

Kakšno je stanje danes?

Marko Beber: Nekateri ljudje na prizadetih območjih so že aktivno začeli sanirati objekte, nekateri se še dogovarjajo z zavarovalnico, nekateri čakajo, kako bo s finančnimi pomočmi, kaj bodo storile občine, država. Pri Lumarju se zavedamo, da je sanacija velik finančni zalogaj, vendar v vsakem primeru strankam svetujemo temeljito sanacijo po poplavah. Za naše stranke smo pripravili priporočila za sanacijo, ki jih glede na informacije s terena dopolnjujemo. Lahko svetujemo, kaj bi bilo dobro narediti, pomagamo tudi s priporočilom izvajalcev, vendar se stranke odločijo same. Tudi na obrtniška dela nimamo vpliva. Zdaj je glavna težava to, kar je očem nevidno. Lahko se ti zdi, da je vse suho in se ne zavedaš, da v notranjosti – pri zidani hiši v ometu, pri montažni hiši v steni – ni tako. Misliš si, saj je vse v redu, parket se ni dvignil in nekako kar pozabiš na poplave. Se bodo pa težave lahko pokazale v prihodnosti.

Več: Lumar

Sponzorirana vsebina