Kamnita lepotica, ki nas je tokrat začarala, se nahaja zahodno od Izraela in stoji na mestu, kjer poteka ločnica med arabskim in judovskim delom mesta. Prav zato so se arhitekti pri oblikovanju novega objekta oprli na sobivanje, ki se odraža v vsakem elementu čudovite sodobne kamnite vile.
Posest, na kateri stoji vila, ima več zanimivih značilnosti, ki so jih arhitekti studia Dana Oberson pri oblikovanju vzeli v zakup. Parcela meji na arabsko mestece Abu Ghosh, v katerem se nahajajo zgodovinske ruševine svetopisemskega mesta, ob tem pa stoji na ločnici med arabsko in judovsko zemljo. Arhitekti so se zato odločili oblikovati domovanje, ki bo temeljilo na velikem spoštovanju lokacije same, obenem pa bo spodbujalo k sožitju in spravi. Nadvse bogat je tudi razgled, ki se ponuja. Enonadstropno zasnovana vila se namreč razgleduje po bližnjem gozdu, pogled pa sega vse tja do Sredozemskega morja.
Sožitje, ki so ga arhitekti želeli doseči z novo nastalim objektom, se odraža tudi v vklapljanju v naravo. Hiša se namreč zaključuje z veliko teraso in prelivnim bazenom, ki se spaja z okoliškimi terasami, namenjenimi kmetijstvu. Pri oblikovanju so se arhitekti želeli izogniti ograjam, ki bi strogo ločevale naravo od zasebnega prostora objekta, ta pa tako namesto ločnice predstavlja vez med dvema svetovoma. To misel so ohranili tudi pri oblikovanju posamičnih elementov. Posamezni ploščati železni stebri, ki povezujejo pritličje s prvo etažo in predstavljajo pomembno komponento fasade, so zasnovani kot neprekinjene ograje, po katerih se dandanes vzpenjajo vzpenjavke in objekt še dodatno vklapljajo v pokrajino.
Vhodna fasada je enonivojska, pri izboru materiala pa so arhitekti izhajali iz neobdelanega kamenja, ki je uporabljen tudi pri gradnji okoliških kmetijskih teras. Navdušeni so bili nad tem, kako se plasti zgodovine odražajo v samem materialu, s svojo izbiro pa so skozi stavbo želeli povedati zgodbo o identiteti in kontekstu samega kraja. Surove kamnite plošče se iz fasade nadaljujejo v interjer in na ta način brišejo mejo med notranjim in zunanjim. Preddverje je svetlo, postavljeno med dva kamnita volumna, zaradi velikih steklenih površin pa se pogled razleže vse do terase in naprej do gozda. Nad preddverjem se dviguje most, ki povezuje glavno spalnico s preostalimi spalnimi prostori.
Izbrani materiali se pogosto pojavljajo v surovi formi, brez obdelave. Arhitekti so v objekt umestili grobe betonske strope, obloge iz brušenega in ožganega hrasta in elemente iz naravnega železa na stopnišču. Črna bazaltna tla povezujejo interjer in eksterier, na ta način pa so arhitekti vpeljali še drug lokalni material in mu z nenavadno interpretacijo dali novo priložnost.
Fotografije: Amit Geron
