Le streljaj od reke Kolpe v vasi Krasinec stoji čudovito obnovljena hiša nekdanjega biatlonskega asa, ki je potem, ko je smuči postavil v kot, energijo usmeril v prenovo zapuščene belokranjske domačije.
»Ta hiša je dolgo samevala in propadala. Našel sem jo, ko so jo prodajali prek spleta. Za nakup sem se odločil zaradi miru, bližine Kolpe in turističnega potenciala, ki sem ga prepoznal v hiši. Pa tudi zaradi ugodne cene,« priznava Klemen Bauer.
Hiša je bila zgrajena okoli leta 1870. »Stara je več kot 150 let in je pod spomeniškim varstvom. Zato smo pri prenovi sodelovali s konservatorsko stroko. V osnovi gre za belokranjsko hišo s kamnito kletjo in lesenim stanovanjskim delom ter z značilnim gankom. Različni lastniki so hišo predelovali skozi razna obdobja, del je tudi zidan s staro opeko. Ko sem prišel sem, je bila v takšnem stanju, da je bila na meji, ali je za rušitev ali ohranitev. In smo se odločili za prenovo,« poudarja naš nekdanji vrhunski športnik.
Od temeljev do strehe
Prenova je zahtevala obsežne gradbene posege, vključno z odkopavanjem stavbe, izvedbo hidroizolacije, obzidavo temeljev, odvodnjavanjem in vgradnjo kanalizacije. Rekonstruirali so škarpo, okna zamenjali z lokalno izdelanimi lesenimi replikami, odstranili stari omet in ga obnovili ter sezidali nov betonski venec. Zdravo ostrešje je bilo ohranjeno, zamenjati je bilo treba kritino in prenoviti gank v obliki črke L. Ob ganku jim je uspelo ohraniti trto, ki je najbrž stara toliko kot hiša.
Največji izziv je bila zamenjava štirih z vlago poškodovanih hrastovih tramov, ki so bili del nosilne konstrukcije. Pred njihovo menjavo je bilo treba z gradbenimi podporniki stabilizirati leseni del stavbe, takrat, pripoveduje Klemen, se je zdelo, kot da hiša lebdi v zraku. A postopoma je hiša pridobila novo trdnost in svežo podobo.
Spremembe v notranjosti
Tudi v notranjosti so bili nujni številni posegi. V kleti, kjer je bil nekoč hlev, je bilo najprej treba odstraniti gnoj. Danes so kletni prostori preoblikovani v vinsko klet in wellness, ki sta dostopna od zunaj pa tudi od znotraj, preko na novo izdelane lopute v tleh hodnika, od koder se stanovalci po lestvi spustijo v oazo dobrega počutja.
V bivalnem delu so bili zamenjani leseni podi. »Ker je hiša pod spomeniškim varstvom, zunanje strani stavbe nismo smeli oblagati z izolacijo, zato pa smo stene izolirali z notranje strani s 5-centimetrskim slojem kamene volne in nanjo pritrdili armirano mrežico, nato pa celoto ometali z apnenim ometom,« opisuje Klemen.
V visokem pritličju so kuhinja, povezana z jedilnico in dnevno sobo ter hodnik, manjša soba z dvema posteljama in kopalnica. Slednje prej v hiši ni bilo, zasnovana je s pridihom nostalgije in s poudarkom na nekonvencionalnih rešitvah, kot je vodotesna masa na stenah namesto keramike, ki jo plemeniti odtis valjčka. »Tehnika valjčkanja je zelo stara in zdelo se mi je, da se bo vzorec lepo podal v ambient. Valjčke sem našel pri ženinem starem očetu, ki je bil nekoč pleskar in sem se lotil dela tako v kopalnici kot tudi v kuhinji,« pripoveduje Klemen.
Podstrešje, nekdaj prazno, je zdaj spremenjeno v privlačno mansardo, kamor se iz visokega pritličja pride po novih lesenih stopnicah. Tam so Bauerjevi zasnovali galerijo in dve spalnici z dodanimi strešnimi okni za več svetlobe.
Toplina doma
Za glavni vir ogrevanja v prenovljeni hiši so stanovalci izbrali infrardeče panele, ki so vgrajeni na strop v vsakem prostoru. »Za IR-panele sva se z ženo odločila zato, ker jih imava že v stanovanju in sva z njimi zelo zadovoljna. Izbrala sva jih tako zaradi učinkovitega in varčnega ogrevanja, kot tudi zaradi preprostosti montaže, minimalnega posega v prostor in elegantne integracije – na steni v jedilnici imava tako IR-panel z dekorativno umetniško grafiko, ki elegantno popestri prostor,« našteva Klemen.
Strokovnjak za IR-ogrevanje Borut Schaubach iz podjetja Ekosen pojasni, da je pred vgradnjo infrardečih panelov v vsaki stavbi najprej treba izračunati moč, ki je potrebna za to, da bo ogrevanje optimalno. »Pozorni moramo biti na velikost prostorov in na to, kakšni materiali so v stavbi, kakšna je izolacija, kašna so tla … Ko imamo vse potrebne podatke, pripravimo izračun ustrezne moči IR-panelov, da se prostori ogrevajo varčno in udobno.« V hiši v Krasincu so paneli različnih moči. »Idealno je, če so IR-paneli, vgrajeni na stropu, nad osrednjim delom prostora, da se toplota enakomerno razporedi po celotnem ambientu. Sama moč panelov pa se izbere glede na potrebe v prostoru. Kopalnica zahteva IR-panele večje moči, ki zagotavljajo hitro ogrevanje. Tudi v kleti ali pritličju je običajno potrebna večja ogrevalna moč kot v mansardnih prostorih,« poudarja strokovnjak iz Ekosena.
Da se tako čez dan kot tudi ponoči v vsakem prostoru zagotovi najustreznejša temperatura, poskrbi IR-regulator. Infrardeči paneli omogočajo tudi preprosto upravljanje na daljavo, kar je idealno za potrebe družine Bauer, saj hišo zaenkrat uporabljajo zgolj za občasno bivanje. Tako lahko nekaj ur pred prihodom v prenovljeno hišo prek aplikacije na mobilnem telefonu nastavijo želeno temperaturo in jih ob prihodu pričakajo prijetno in enakomerno segreti prostori.
»Dodatna prednost je ta, da IR-paneli ne zahtevajo servisiranja, poleg tega za IR-ogrevanje ne potrebujemo kurilnice, zato je mogoče izkoristiti vsak kotiček v hiši za bivalne prostore. Celo pri prenovi starejših objektov, tudi takšnih, ki so pod spomeniško zaščito, je vgradnja preprosta in ne posega v strukturo stavbe,« še dodaja Borut Schaubach.
Opremljanje pod ženino taktirko
Pri opremljanju tradicionalnega domovanja v Krasincu je vodilno vlogo odigrala Klemnova žena Neža. Cilj je bil hišo osvetliti in ustvariti harmonijo med starim in novim. Ker so okna majhna in je naravne svetlobe malo, so ohranili svetle stene. Oprema je mešanica recikliranih materialov, obnovljenega pohištva in novih dodatkov. Velik poudarek sta Neža in Klemen namenila svetilom, ki so, četudi povsem nova, na videz takšna, kot bi bila vanje zapisana patina časa.
Markanten del dnevnega prostora je kamin, obložen s pečnicami s Plečnikovim nagljem, ki v dom ob Kolpi vnaša dodatno toplino in romantiko.
Mikaven vrt
Parcelo omejuje star plot, ki je nastal iz porušenega kozolca iz Ihana, od koder prihaja nekdanji biatlonec. »Z domačije moje stare mame smo sem pripeljali tudi 100 let star furmanski voz, ki nam služi kot lep okras na vrtu.« Na vrtu je tudi nadstrešek, pod katerim radi posedijo v toplih mesecih, neposredno zraven je lopa, ki je nastala iz ostankov lesenih stebrov, njena vrata pa so nekoč krasila hlev pod hišo.
Na rob parcele je Klemen skupaj s sinovoma posadili mlade breze. Na drugem koncu pa se razrašča stara jablana, ki je ob dobri letini dala toliko jabolk, da je mlada družina iz nabranih jabolk dobila kar 150 litrov jabolčnega soka.
Pomožni objekt z zanimivo preteklostjo
Na enem od vogalov vrta je privlačen lesen objekt s svojevrstno zgodbo. »To je bil nekoč svinjak, značilen za Belo krajino. Tega smo popolnoma rekonstruirali in v njem je nastal prijeten apartmajček s kuhinjo, dnevnim kotičkom, spalnico na podestu in lično kopalnico, tako da v njej zlahka prespijo tudi po štiri osebe,« pripoveduje Klemen.
Domačija ob Kolpi je zgodba o prenovi, ki ni iz spanja prebudila le sten, temveč tudi duha kraja. Klemen je vsa tri leta, kolikor je trajala obnova, delal skupaj z mojstri ter navezal pristen stik z domačini. »Ko smo se lotili te prenove, je naša družina tukaj prebila precej časa in sokrajani so nas res lepo sprejeli. Z nesebično pomočjo sosedov, krajanov, okoliških mojstrov ter ženine in moje družine nam je uspelo pričarati končno podobo te domačije, na kateri se odlično počutimo,« poudarja lastnik.
Sosedje, ki vselej radi pridejo pozdravit športno družino, pa so opazili, da se je s prihodom Bauerjevih v Krasincu marsikaj spremenilo. Mlada družina je v kraj prinesla svežo energijo in tudi drugim dala zagon, da so začeli prenavljati stare hiše in graditi nove. Tako je čutiti, da je v vasici ob Kolpi zapihal veter povezovanja in vedrine.
Fotografije: Klemen Bauer, Jasna Marin
Sponzorirana vsebina
