Kraška domačija je bila med prehajanjem iz roda v rod večkrat dozidana, prezidana in preoblikovana. Sčasoma je izgubila svojo čitljivost in svoj čar. Mlada generacija, ki se je odločila na robu Krasa ustaliti, se je spopadla z njeno temeljito prenovo.
»Obstoječi objekt je bil z leti deležen niza dograditev, brez posebne estetske dovršenosti in z vrsto funkcionalnih pomanjkljivosti. Odločili smo se za delno rušitev obstoječe gradnje, z novo dozidavo pa smo vzpostavili simetrijo dolgega stavbnega niza. Z dodanim pritličnim delom smo ustvarili L-tloris, ki uravnoteži gradbeno maso in uokviri obsežen vrt pred objektom,« pove arhitektka Helena Kalčič, ki je prenovo načrtovala skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Starejši objekt je ohranil svoje gabarite in svojo podobo, prav tako pa so ohranjeni vsi tradicionalni materiali – od belega ometa pa do korcev. Z dvokapnico je pokrit tudi novi prizidek, ki pa ga s treh strani obkrožajo ravni nadstreški, ki družini omogočajo prehajanje med številnimi zunanjimi ambienti. Eden od nadstreškov, ki povezuje stari in novi del hiše, je oblikovan kot podpora za staro ovijalko, ki jo je družina ob prenovi želela ohraniti.
Fasada je v celoti bela, rahel kontrast pa ji dajejo tlaki iz sivega kamna in granitnih kock na dvorišču. Sivi tlak se nadaljuje tudi v notranjost, s čimer se zunanjost in notranjost – že tako povezani prek nadstreškov in panoramskih zasteklitev – še bolj prepleteta.
Nov prizidek je odprt, povezan in sodoben. Po eni strani je funkcionalna dopolnitev stare hiše: ponuja novo vhodno ložo, nove bivalne prostore in tudi novo vertikalno povezavo v nadstropje. Po drugi strani pa družini ponuja velik, odprt prostor za druženje, ki se preliva iz notranjosti v zunanjost.
Kuhinjo in jedilnico povezujejo kamniti detajli na otoku in jedilni mizi; čudovit detajl so tudi štirje betonski stebri, oblečeni v patiniran baker, ki ločujejo jedilnico od vhoda.
V dnevni sobi, v kateri se razgledi odpirajo od vzhoda proti zahodu, se je družina odločila za opremo brez televizije. »Poudarek je na uživanju v razgledih in sproščanju,« razloži avtorica projekta, ki je poudarek namesto velikemu zaslonu namenila kaminu.
V staro hišo je družina umestila spalnice s kopalnicami: v nadstropju je otroška soba, v pritličju pa velika starševska suita z garderobno sobo.
Pomembno vlogo v ustvarjanju ambienta igra tudi svetloba. Ta je minimalistična – svetil skorajda ne opazimo -, usmerjena na pomembnejše arhitekturne elemente in elemente zunanje ureditve. A brez poudarka seveda ne gre: veliko pozornost vzbudita dva zlata lestenca s krožnimi linijami, ki na prefinjen način osrediščata dvovišinsko kuhinjo na eni in jedilno mizo na drugi strani.
S skrbno prenovo je nastala sodobna vila, ki s tradicionalnimi kraškimi detajli ohranja podobo naselja, družini pa zagotavlja odprt dom za nove in prihajajoče generacije.
Arhitektura: Helena Kalčič
Vizualizacije: Helena Kalčič
