V Ljutomeru je prikupen vrt, ki se v senci velikih dreves razprostira ob hiši na koncu mirne ulice. Na njem lastnikom ni treba kositi zelenice, ker je enostavno ni. Prostor okrog doma so raje namenili okrasnim rastlinam.
Vrt Simone in Srečka je začel nastajati pred več kot 50 leti, ko je prva drevesa in trajnice posadila Simonina teta. Ljubezen do rastlin je prenesla na mlajšo generacijo, ki z lastnimi idejami in velikim zanosom nadaljuje vrtno zgodbo.
Na 1500 kvadratnih metrih površine danes kraljujejo drevnine, zlasti stare smreke in barviti javorji, pa sencoljubne trajnice, kot so hoste, praproti, telohi, syneilesis ali po slovensko zdrobljeni dežnik. Tudi hortenzije so njihova velika ljubezen, nadvse privlačne pa so na vrhuncu pomladi maslenice in plamenke, ki krasijo sončni del vrta.
Ker je parcela ravna in so se rastline zgubljale, so se domači odločili, da nekoliko razgibajo teren. Zato so iz bližnjih gozdov pripeljali štore, z drugih koncev Slovenije pa še skale, ki so jih začeli umeščat v vrt.
V senčnem delu vrta so poti ponekod obrobljene s poleglimi debli in vejami, ki jih obrašča mah. Lastnica se je tako navdušila nad svežino zelene preproge, da je poleg skalnjaka in štorovnjaka na vrtu zrasel še mahovnjak iz štorov in mahu.
Okolico krasita tudi vodna motiva: večji ribnik je v mirnem delu vrta, pod velikim orehom. V njem so ribe, lokvanji, vodne škarjice. Manjši bajer z žuborečo vodo, ki ga je s prijateljevo pomočjo zasnoval Simonin in Srečkov sin Denis, pa je na peščeni terasi ob hiši. Družbo mu delajo javor in okrasne trave.
Lastnika se vsako jutro in nato še nekajkrat čez dan sprehodita skozi vrt. Ob občudovanju slikovite kulise se sprostita in uživata. In kdaj najraje kosita zelenico? Nikoli. Zelenice na vrtu ni, ker v senci ne uspeva in ker je zanjo med bogatimi zbirkami okrasnih rastlin preprosto zmanjkalo prostora.