Osvetlitev na nas in naše počutje vpliva precej bolj, kot ji pripisujemo. Še zdaleč ne gre le za vidnost, česar se dobro zavedajo tudi oblikovalci interierja, ki s tehtnim premislekom v prostor umeščajo posamezna svetila. Že veste, kakšno svetilo boste izbrali za jedilni prostor? Ali pa za spalnico? Preverite v spodnjem prispevku.
Že pred desetletjem je študija, objavljena v Journal of Consumer Psychology, razkrila, da obstaja neposredna povezava med intenzivnostjo svetlobe in intenzivnostjo naših odzivov v prostoru. Bodisi negativnih ali pozitivnih.
Študija je vključevala šest ločenih poskusov, ki so proučevali povezavo med čustvi in svetlostjo okolja. Če so bili udeleženci izpostavljeni močni topli svetlobi, so občutili bolj izrazit občutek toplote, medtem ko je bil učinek ravno nasproten v primeru povečanega spektra modre svetlobe.
Osvetlitev je postala pomembna komponenta oblikovanja prostora, zato jo je treba upoštevati že ob njenem načrtovanju. Smernice narekujejo osvetlitev v posameznih prostorih, celostna filozofija umeščanja osvetlitve pa se osredotoča na funkcijo prostora.
Pisarniška razsvetljava mora tako spodbujati produktivnost in vas ohranjati budne, medtem ko naj v dnevnem prostoru prevladujejo topli barvni spektri svetlobe. Vsekakor je treba pomisliti tudi na razpoloženje, ki ga v posameznem prostoru želimo vzbuditi, in na to, kako pogosto ga uporabljamo.
Difuzna svetloba v dnevni sobi
»Že na začetku moramo biti pozorni na to, kam in kaj umestimo v prostor. Svetila imajo različne kote svetlobe, različno moč osvetlitve, razlikujejo se tudi po orientaciji itd. V dnevni sobi naj prevladuje difuzna svetloba, ki se odbija od površin in se razprši. Lahko je obrnjena navzgor, da posredno osvetli prostor, a ne moti vida in ne bode v oči. Tovrstna svetloba pa po drugi strani ni primerna za domačo pisarno, kjer mora prevladovati direktna svetloba. V pisarni je smiselno nad delovni prostor umestiti spuščeno luč, da si na delovno površino ne mečeš sence,« pojasnjuje Mihael Potočnik, vodja znamke Vertigo Bird, ene od vodilnih slovenskih znamk dizajnerskih svetil.
Tudi arhitekti premislek o osvetljavi namenijo že ob načrtovanju objekta, če ne drugače, pa vsaj interierja. »Danes je osvetlitev precej bolj kompleksna kot nekoč. Če so pred desetimi leti za razsvetljavo odšteli recimo 800 evrov, danes odštejejo dvakrat toliko, preden luči sploh kupijo. Verjemite, vredno je vsakega evra, saj je tudi počutje popolnoma drugo. Vsaka luč ima svojo namembnost, svoje mesto. Danes je na primer primerna ambientalna osvetlitev, pa samostoječe svetilo, ki ti osvetljuje knjigo, medtem ko sedimo na zofi … Včasih pa so na sredino sobe umestili luč, pa je bilo to to,« pove sogovornik in doda, da je dobro umestitev in vrsto svetil predvideti že pred gradnjo, saj je treba predvideti priklope in napeljavo. Vgradno luč je težko umestiti v betonsko ploščo, zato je že pred betoniranjem treba umestiti primerno dozo.
Najbolje bi bilo, da bi notranja svetloba posnemala zunanjo barvo svetlobe. Ob jutrih naj prevladuje hladna svetloba, opoldne bela in ob večerih toplejši spekter svetlobe. Naš sogovornik nam pri tem položi na srce: »V bivalnih prostorih uporabljajmo toplejše barve svetlobe, v pisarnah pa hladnejše, saj prispevajo k zbranosti in osredotočenosti.«
V dnevnih prostorih svetila s toplejšim barvnim spektrom
Za pisarniško okolje, kjer je potrebna produktivnost, uporabite luči ali žarnice, ki oddajajo svetlobo na modrem koncu spektra. Za dnevne prostore, namenjene druženju in sprostitvi, pa svetila s toplejšimi barvnimi temperaturami (od 2.700 do 3.000 kelvinov), intenzivnost pa zmanjšajte z zatemnilniki. Naša povezava oranžne svetlobe z občutkom topline in sproščenosti je najverjetneje evolucijska in izvira iz pradavnine, ko so zaradi toplote in varnosti pred plenilci ponoči poskrbeli za kurjenje ognja.
Kaj torej umestiti nad jedilno mizo, ki po navadi privabi največ pozornosti v prostoru?
»Izberite svetilo, ki pride do izraza. Običajno v stanovanju izberete dve ali tri bolj vpadljive luči, je pa veliko odvisno od koncepta arhitekta. Ob manjši površini je tudi število vpadljivih svetil manjše. Pomembno je sodelovanje arhitektov, inštalaterjev, načrtovalcev svetlobe itd., v procesu morajo sodelovati vsi, da je končni rezultat v zadovoljstvo vseh,« je prepričan sogovornik in pri tem doda: »Lahko je luč še tako lepa, a če ne bo pravilno umeščena v prostor, ne bo prišla do izraza.«
Vhodni del stanovanja, kjer sprejemamo goste, mora ustvarjati mehek prehod med močno dnevno svetlobo zunaj in notranjo osvetlitvijo doma. Ponoči ta osvetlitev obiskovalca iz teme privabi s toplo notranjo svetlobo. Premišljeno je treba umestiti tudi svetila v spalnih prostorih. Pred spanjem intenziteto osvetlitve zmanjšamo, da se pripravimo na spanje, a jo ohranimo dovolj močno, da se brez težav premikamo naokrog.
Svetila, ki se prilagajajo našim dnevnim potrebam
»Za spalne prostore je značilen topel spekter svetlobe, v zadnjem času pa predvsem tehnologija Human Center Lighting, ki uravnava osvetlitev glede na del dneva in že obstoječo svetlobo. Ob jutrih potrebujemo nekaj, kar nas zbistri, zvečer se izogibamo svetilom z modrim spektrom svetlobe. Delovanje našega bioritma moramo prenesti tudi v svetila, z zahajanjem sonca se zmanjšuje tudi intenziteta osvetlitve,« za konec še dodaja sogovornik.
Fotografije: VertigoBird, Unsplash
