Lastnik, sicer Ljubljančan, je od starih staršev podedoval hišo s pripadajočim vinogradom visoko nad naseljem Raka na Dolenjskem. Hiša je bila v slabem stanju, zato sta se s partnerko odločila na istem mestu zgraditi novo in se tu za stalno naseliti. Tako sta skupaj z mladima arhitektoma Saro Škarica in Maticem Pantarjem začela snovati nov dom.
Prva dilema je bila, kako sodoben dom, ki sta si ga želela naročnika, postaviti v ruralno okolje, med vinograde in pašnike. Arhitekta povesta, da so med iskanjem možnih načinov sodobnega bivanja med vinogradi in drobnico na paši veliko komunicirali. Njuni ključni cilji oblikovanja so bili doseči atmosfero prostora, ki bo v sozvočju z okolico, pa vendar da bi po drugi strani hiša ponujala stanovalcem možnost sodobnega bivanja.
Nova hiša je na zunaj nevpadljiva in delno vkopana, v pritličju se vanjo vstopa mimo vinske kleti. Od tu se povzpnemo v bivalni del, od koder imamo neposredni dostop do vrta. Dnevno-bivalni del je zračen in fluiden, na enem delu velikodušno odprt do ostrešja, na drugem pa povezan z otroškima sobama v mansardi. Otroški sobi, ki imata prelepa pogleda na okolico, sta med seboj povezani z mostičem, kar ustvari nepričakovano prostorsko izkušnjo.
Hiša stoji na parceli, ki je obdarjena s pogledi, zato je bila posebna pozornost namenjena odpiranju pogledov iz hiše. Velike okenske odprtine so razporejene tako, da se s premikanjem po prostoru pomikamo v smeri pogleda. Osrednji prostor tvorijo trije med seboj krožno povezani prostori, ki jih loči domiselno načrtovana prečna stena. Kuhinja, jedilnica in dnevna soba imajo vsaka svoj edinstven pogled skozi veliko panoramsko okno, kar hkrati v prostor prinese obilico svetlobe.
Dostop do spalnice v pritličju je neopazen, saj je skupaj s stopnicami, ki vodijo v otroške sobe, umeščen v bivalni volumen.
Čeprav je interjer v primerjavi z zunanjostjo hiše nepričakovano sodoben in minimalističen, sta arhitekta tudi tukaj veliko premisleka namenila referencam na ruralno okolje hiše. »Bistvo izbranih materialov naj bi asociiralo na ruralnost, medtem ko je njihova obdelava sodobno interpretirana. Svetel les vnaša v prostor lahkotnost in svežino, temen les asociira na starost in tradicijo. Igra grobosti v oplesku poudarja tektoniko objekta. Koncept tektonike se prenese tudi v oblikovanje pohištva ‒ masiven kuhinjski otok in jedilna miza vzbujata občutek, kot da so produkt okoljskih razmer, čeprav stojijo v varnem zavetju notranjosti. Bordo obarvana kovina ograje spominja na sladkobo vina, zavese pa poudarjajo vertikalnost in zračnost prostora,« skleneta arhitekta.
Arhitektura: Sara Škarica in Matic Pantar
Fotografije: Ana Skobe
