Kaj vse se lahko razvije v sobi velikosti 7x4 m? Kako jo najbolje izrabiti in kako opremiti, so v prejšnjem semestru raziskovali študenti Fakultete za dizajn pod mentorstvom prof. Benjamina Hafnerja, ki je za Ambiente razložil svoj razmislek in študentski kreativni proces, ki stojita za nastankom projektov.
“Umetnost oblike, kiparstvo, slikarstvo, glasba, film in arhitektura, so posebne oblike mišljenja. So način čutne in utelešene misli, značilne za določen umetniški medij. Arhitektura nima le utilitarne namembnosti, ampak je način eksistencialnega in metafizičnega premišljevanja s pomočjo prostora, snovi, težnosti, merila, svetlobe.” (Pallasmaa, J. – Oči kože, Arhitektura in čuti, Studia humanitatis, 2007)
Interier oziroma notranji ovoj
Tako kot za vsako kreativno delo, je tudi za oblikovanje interierja oz. tako imenovanega notranjega ovoja ali sredice potrebno iskanje nečesa, kar te navdahne, prešine, kar je unikatno in se velikokrat ne da opisati, temveč je del tebe oz. kozmosa, v katerem bivamo s svojimi hotenji in čutenji.
Za nekatere je interier »tabu« v povezavi s stavbo. Marsikdo ga rešuje, ne da bi se opiral na sam ustroj stavbe, njene zakonitosti ter preko hiše povezavo z okolico. Naročniki velikokrat projektirajo tudi sami in po svoje.
Interier oz. notranji ovoj ali notranja lupina je nekaj resnega, je dialog z zunanjim ovojem, je odnos notranjosti do zunanjosti oz. do stavbe. Interier je del stavbe tako kot je stavba del mesta. Kot je že nekdaj rekel Aldo Rossi »Mesto je velika hiša in hiša je mesto v malem«.
Razvoj materiala, digitalna doba, “odprti prostori”
Razvoj novega materiala, armiranega betona, ki je nastal z uporabo železa v industrijski revoluciji, je pripeljal do velikih sprememb v arhitekturi, med katerimi najbolj izstopa »prosti tloris«, ki omogoča popolno spremembo v reorganizaciji prostora. Posledično so se pojavile nove želje uporabnikov oz. naročnikov, ki lahko prostor skozi čas prilagajajo in ga uporabljajo za različne namene.
Potrebe človeka, ki se prilagaja časovnim situacijam, so postale neobvladljive. S tem namenom imajo »odprti prostori« toliko večjo vlogo, saj omogočajo uporabniku prilagoditev na trenutno situacijo. Volumen o.z soba lahko postane hotel, hostel, zdravstvena ordinacija, stanovanje, prostor za druženje, itd.
Kreativnost študentov
Notranji ovoj oz. sredica, ki je vezana na zgradbo, njeno vsebino, logiko, sporočilo, je primarna zgodba študentov Fakultete za dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem.
Ne gre samo za študente, gre za izredne študente, ki poleg služb, družin, ter drugih dejavnosti, v popoldanskih urah iščejo prav ta dialog in sporočilo notranjega ovoja.
Celica
V letošnjem semestru so iskali možnosti razvoja celice, ki je spremenljiva, fleksibilna, prilagodljiva na zunanje dejavnike, potrebe posameznika. Ena enota, istih gabaritov in volumna (celica, ki je del širše celote bloka) lahko postane hotel, hostel, zdravstvena ambulanta, otroška ordinacija, pisarna, dom starejših in še kaj.
Različne zasnove hotelske sobe znotraj prostora dimenzije 7×4 metre. Od leve proti desni: Hana Daneu, Lina Škrelj, Nataša Avsenik
Enota, celica, ki razbija tabuje in pomisleke klasičnega življenjskega sloga »živim v stanovanjskem bloku, delam v poslovni stavbi, zdravim se v kliničnem centru, stare starše obiskujem v domu starejših (zakaj, če je lahko ta prisoten ob celici otroškega vrtca).«
Vizualizacije različnih programov znotraj enako velikega prostora. Od leve proti desni: hostel, Nataša Avsenik, biro, Anja Kolenc, otroški ambulanti, Jana Favai in Lara Kordež
Živimo v času ne dnevnih, temveč sekundnih ali še hitrejših sprememb. Z njimi se prilagaja tudi notranji ovoj ali celica, skupek celic je nekaj skupnega različnih interesov, želja in potreb vsakdana in posameznikov.
Več informacij o posameznih projektih lahko najdete na spodnjih plakatih:
Fakulteta za dizajn, Pridružena članica Univerze na Primorskem
mentor: pred. Benjamin Hafner, u.d.i.a.
Notranja oprema v javnih zgradbah, Studio III
