Potem ko smo ravno osvežili vrtno garnituro, na sveže pobelili stene v otroški sobi ali končali drug projekt, se zdi, da bi skrb, kam z ostanki barve, včasih najraje kar malo odložili na stran. »V odtok je ne smemo odliti, če ni pravilno shranjena, pa je njena življenjska doba na polici izredno kratka,« nas opozori Cirila Colnar Mikeln, strokovnjakinja s področja razvoja iz podjetja Helios TBLUS. »Po drugi strani pa je to odlična priložnost, da spet zavihamo rokave in se lotimo novega ustvarjalnega podviga.«
Z nekaj ustvarjalnosti lahko uporabimo še tako majhne ostanke barve
Pobarvamo lahko zadnjo stranico knjižne police, noge na jedilnih stolih ali nočni omarici, lončke za rože, z različnimi vzorčki ali teksturami popestrimo manjši del stene ali star kos pohištva. Če se ozremo po stanovanju, bomo skoraj zagotovo našli manjšo poličko, del stene ali star kos pohištva, ki bi si počasi že zaslužil manjšo osvežitev.
Ko smo z eno nogo že v ustvarjalnem procesu, se nam splača pobrskati tudi med policami v kleti, shrambi ali garaži, morda naletimo še na kakšen pozabljen ostanek. Barve lahko med seboj mešamo in tako iz različnih ostankov ustvarimo celo paleto novih odtenkov. Seveda le, če so barve na enaki osnovi. Premazov na vodni osnovi ne mešamo s premazi na osnovi topil. Odlična osnova za niansiranje je tudi bela barva, ki nam zelo pogosto ostane po barvanju. Mešamo jo lahko z ostanki katere koli zidne barve na vodni osnovi ali z navadnimi akrilnimi tempera barvicami, ki jih najdemo med šolskimi potrebščinami.
Obstoječo barvno paleto lahko po potrebi dopolnimo tudi z barvnimi vzorčki, ki jih naročimo v spletni trgovini Mavrica. Idej je vedno dovolj, za dodaten navdih pa lahko pobrskate v Heliosovi Knjižnici idej.
Kako lahko preverimo, ali je stara barva še uporabna?
Pri uporabi barve, ki je dalj časa stala na polici, je potrebne nekaj previdnosti. Ne glede na to, koliko časa je stala, je treba pred začetkom novega projekta preveriti, ali je še uporabna. Če na dnu opazimo mehko usedlino oziroma se je na vrhu izločila tekočina, to običajno še ni znak neustrezne kakovosti. Pomeni samo, da je treba barvo pred začetkom dela res dobro premešati. Če je na površini ali ob robu zasušena in so pri odpiranju s pokrova vanjo padli zasušeni koščki, lahko barvo brez težav precedimo. Tudi pločevinka z napihnjenim pokrovom še ni razlog za skrb, potrebne je le nekaj previdnosti pri odpiranju, barva sama pa je običajno še vedno ustrezne kakovosti. Če pa v njej opazimo grudice ali če se pri mešanju zgoščuje, je to znak, da barva ni več primerna za uporabo. Pri zidnih barvah smo še posebej pozorni na vonj in videz površine. Če zaznamo neprijeten vonj po pokvarjeni barvi ali je na površini izločena rjavkasto rumena tekočina, je barva okužena in je ne smemo več uporabiti.
Kako pravilno shraniti ostanke barve?
Ko se pojavi potreba po hitri osvežitvi doma, bo še tako majhen ostanek barve še kako dobrodošel. Največ za življenjsko dobo barve pa lahko naredimo, če jo pravilno shranimo. Če nam je po zaključenem delu ostala večja količina barve in je embalaža skoraj še polna, je dovolj, da rob embalaže samo dobro obrišemo s čisto krpo in jo neprodušno zapremo. Rob embalaže je sicer priporočljivo večkrat obrisati že med delom, saj lahko zasušena barva na robu pozneje oteži zapiranje in odpiranje. Dodatno pozornost je dobro nameniti tudi kovinski embalaži, pri kateri lahko z orodjem in uporabo sile hitro poškodujemo pokrovček. Najbolj varna je vsekakor uporaba gumiranega kladiva, pomagamo pa si lahko tudi s krpo ali kosom lesa, ki ga položimo na pokrovček in narahlo potolčemo. Preverimo, da pokrov res dobro tesni, saj bomo le tako preprečili zasuševanje barve v embalaži.
Če je embalaža napol ali skoraj popolnoma prazna, je v njej že preveč prostora za zadrževanje zraka, posledično pa je večja verjetnost, da se bo barva zasušila. Zato je v takem primeru ostanek barve najbolje preliti v manjšo embalažo. Uporabimo lahko navaden steklen kozarec za vlaganje ali manjšo plastično posodo, ki jo lahko dobro, nepredušno zapremo. Velikost embalaže prilagodimo glede na količino barve, vedno pa embalažo z barvo napolnimo do vrha, da bo v njej čim manj zraka. Preden ostanek barve prelijemo v manjšo embalažo, ga dobro premešamo.
S tem ko barvo prelijemo v manjšo embalažo, preprečimo zasuševanje barve in prihranimo pri prostoru. Vendar pa s tem izgubimo del informacij, ki so navedene na originalni embalaži in bi jih lahko potrebovali pri poznejšem delu. Če je mogoče, odlepimo originalno nalepko, ki vsebuje največ informacij o lastnostih barve, šarži in barvnem tonu (če smo odtenek namešali v mešalnici) ter jo nalepimo na novo embalažo. Priporočljivo si je označiti tudi datum, kdaj smo barvo odprli, ali smo jo že redčili in pa v kateri sobi oziroma na kateri površini smo jo uporabili, še posebno kadar doma hranimo več različnih odtenkov. Če imate radi pogled na urejeno shrambo, bo to morda celo vaš najljubši del pospravljanja po barvanju.
Barvo lahko shranimo v shrambo, klet ali garažo, če je seveda dovolj dobro toplotno izolirana. Visoke temperature namreč pospešijo izsuševanje barve, zelo nizke pa povzročijo, da barva zmrzne. Prav tako je priporočljivo, da jo shranimo na višjo polico, saj lahko vlaga, ki se po navadi zadržuje pri tleh, pripomore k rjavenju pločevinaste embalaže. Zelo primeren prostor, na katerega pogosto pozabimo, je tudi kakšna višja polica v bivalnem prostoru, kjer so temperaturne razlike praviloma najmanjše.
Dobro načrtovanje je prvi korak k zmanjševanju ostankov barve
Preden se naslednjič odpravimo v trgovino, pa ne pozabimo, da lahko količino ostankov zmanjšamo že z dobrim načrtovanjem. Ostanimo prijazni do denarnice in do okolja. Pomagamo si s podatki, ki jih najdemo na spletni strani proizvajalca, in kalkulatorjem za preračun količine. Glede na navedeno porabo pri izbrani barvi (po navadi je navedeno, koliko kvadratnih metrov površine lahko prebarvamo z litrom barve pri nanosu v dveh slojih, npr. 5–6 m2) je srednja vrednost običajno kar ustrezna. K temu pa dodamo še približno 10 %, saj je seveda treba upoštevati, da bo nekaj barve ostalo tudi na čopiču ali valjčku in v embalaži, človeški dejavnik in predvsem njegova nerodnost pa tudi nista zanemarljiva.
Zavihajte rokave, pobrskajte po garaži za ostanki barv, ki vas čakajo na polici, in se lotite dela.
Sponzorirana vsebina
