Umetelno oblikovani izdelki slovenskih oblikovalcev so prava osvežitev v času, ko se trendi menjavajo iz tedna v teden, svet pa se vrti z megalomansko hitrostjo. Keramika je ena izmed umetnosti, ki ostajajo imune na hitenje časa. Keramični unikati odražajo veliko mero osebnosti in pristnosti, obenem pa ustvarjalcu omogočajo, da v uporabnem predmetu izrazi svojo zgodbo. »Glina ničesar ne določa, ponuja nešteto možnosti oblikovanja in raziskovanja,« pojasnjuje Katja Orličnik, diplomirana oblikovalka unikatov, ki nas navdušuje z uporabno keramiko izdelano na lončarskem vretenu.
Njena pot se je z glino prvič križala v srednji šoli, kjer se je pod vodstvom kiparja Franca Purga udeležila tridnevne delavnice kiparjenja. Glina jo je v hipu prevzela, zato je po končani srednji šoli sklenila, da nadaljuje z raziskovanjem tega naravnega materiala, ki povezuje vse štiri zemeljske elemente. Izobraževala se je na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomirala iz smeri unikatnega oblikovanja stekla in keramike. Ob kopici tehničnega in praktičnega znanja, ki ga je pridobila tekom študija, pa je pogrešala obrtniško keramiko. »Med študijem sem se udeležila tedenskega tečaja oblikovanja na vretenu pri Anji Slapničar. Ta drugi, bolj obrtniški del keramike mi je tako zelo približala, da sem v trenutku vedela, da je to-to, kar želim početi,« pojasnjuje Katja. Že v času študija je kupila svoje prvo vreteno, peč in ostale pripomočke, ki pridejo prav pri oblikovanju izdelkov iz gline. Pred letom dni je tako stopila na samostojno podjetniško pot, vse odtlej pa deluje tako na domačem tržišču kot onkraj slovenskih meja. Sodeluje z različnimi restavracijami, trgovinami in umetniki, glas o njenih sofisticiranih umetninah pa se je hitro razširil.
A kot opozarja sama, je estetika drugotnega pomena. Na prvem mestu je uporabnost samega izdelka. »Zame mora biti keramika v prvi vrsti funkcionalna. To mi je zelo pomembno. Da so izdelki prijetni na dotik in uporabo, imajo majhen stik s podlago, da je ne popraskajo. Če je izdelek funkcionalen, potem pride estetika sama,« pojasni umetnica. V večini ustvarja na lončarskem vretenu, ki zahteva veliko mero zbranosti in potrpežljivosti. Oblikovanje keramike namreč ni kratkotrajen postopek, temveč dolgotrajen proces. »O času izdelave je pri keramiki nehvaležno govoriti. Nikoli zagotovo ne veš, koliko časa ti bo vzel določen kos. Včasih pač moraš neko stvar večkrat ponoviti, preden ti uspe. Vsak izdelek gre skozi moje roke štirikrat, petkrat, preden konča pri naročniku,« pojasni Katja in doda, da ji je ljubo tudi ponavljanje oblik, saj s tem uri svojo tehnično plat.
Številni bi njene izdelke opisali za minimalistične, tako zaradi čiste forme kot tudi nevtralnih barv, na katere prisega pri oblikovanju. »Orodja, s katerimi oblikujem formo, mi omogočajo neomejeno igranje z obliko. Najbrž se je moj “slog” zgodil podzavestno. Verjamem, da človek dobro dela to, kar čuti, kar mu je všeč. Osebno me prepričajo jasne oblike in naravni barvni toni. Glina ničesar ne določa, ponuja nešteto možnosti oblikovanja in raziskovanja. Zna presenetiti. Vedno se zgodi nekaj novega, nekaj, kar mogoče niti ne pričakuješ. S spreminjanjem tega se spreminja moj “slog” in nenazadnje tudi jaz sama. Kdo ve, morda bo naslednja serija zelo barvita,« skomigne. Doslednost ji predstavlja velik izziv, saj je sam postopek odvisen od številnih dejavnikov, pri katerih se lahko kaj zalomi. Prav vsak korak namreč zahteva določen čas, natančnost, pozornost: »Že en odtis štampiljke lahko predstavlja izziv, ob nepazljivosti lahko hitro povzročiš nezaželeno razpoko. Pripeljati izdelek od začetne do končne postaje je izziv, ki je in bo vedno prisoten.«
V zadnjih nekaj letih je tudi v slovenskem prostoru prisotnih vse več oblikovalcev, ki se ukvarjajo z oblikovanjem gline. Kot poudarja Katja, to ni nikakršna redkost. Ob tem pozdravlja vse pogostejše izražanje ustvarjalne žilice, ki je v tem času še kako dobrodošlo. »V zadnjem času je moč opaziti vedno več oblikovalcev, tudi na drugih področjih. Vsak, ki ima nekaj prostega časa, danes nekaj oblikuje. Nakit, torbice, keramiko… nekdo peče torte. To se mi ne zdi nič slabega, saj se ljudje na tak način sproščajo in izražajo svoje občutke. To je danes še kako potrebno,« pove ustvarjalka in zaključi: »Glina je v zadnjih letih pridobila na priljubljenosti. Vedno več je oblikovalcev, veča se povpraševanje. Sama negativnih izkušenj z njimi nimam. Med seboj se spodbujamo, si svetujemo. Prav je, da ljudem ponudimo svoje izdelke; nekomu je všeč to, nekomu nekaj drugega. Za vse se najde prostor.«
