V obalni vasici, nekje v osrednjem delu Čila, najdete nadvse zanimivo hišico, ki ponuja veličastne poglede na Tihi ocean. Arhitekti so zahtevno lokacijo, dvignjeno slabih 100 metrov nad morjem, kar najbolje izkoristili in omogočili prebivalcem dih jemajoče razglede na okolico.
Že na začetku oblikovanja objekta so arhitekti Estudio Dikenstein Arquitectos naleteli na zahtevno oviro, saj so morali strukturo umestiti na strmo pobočje. Tla na lokaciji so slabe kakovosti, dodatno gradnjo otežuje še močan veter, ki skozi vse leto piha s Pacifika. Na prvi pogled sovražno okolje, s prekrasnimi razgledi na ocean, pa so arhitekti kar najbolje izkoristili in ustvarili očarljiv objekt, ki ponuja vse kakovosti bivanja.
Objekt sestavljajo mešani sistemi golih betonskih nakladalnih sten, ki se pojavijo v treh nivojih, ter jekleni in leseni elementi. Tovrstna sestava omogoča velik delež zastekljenih površin, ki ponujajo razglede daleč naokrog, hkrati pa objekt trdno umešča v sam prostor. Hišo so razdelili na dva ločena dela, povezana s kar 40 metrov dolgim rdečim pasom. To jim je omogočilo razvoj posameznih fasad, s čimer se z obeh delov odpirajo pogledi na okolico.
V zgodnji objekt, ki je na višjem nivoju, so umestili vhod. Ta je urejen prek vhodnega dela, ob katerem so nanizani spalnica, kopalnica in dnevni prostor, kjer sta tudi kuhinja in jedilnica. Po stopnišču se spustimo v spodnji nivo. Ob vstopu v bivalni del v hipu opazimo kamin, ki je zasnovan kot skulptura in zato postavljen na osrednje mesto v prostoru. S terase, ki je orientirana proti severu, je omogočen dostop do strehe, od koder se nam odpre pogled na objekt kot celoto. Del strehe je ostal nepokrit, s čimer so omogočili dostop svetlobe tudi v nižje nivoje objekta. Tako se hiša odpira proti nebu in se poveže z zvezdnatim nebom nad Matanazasom.
Zunanjo fasado so arhitekti zasnovali kot rustikalno leseno strukturo v podobi satja, ki varuje zasebnost prebivalcev hiše in kljubuje močnim vetrovom, hkrati pa ustvarja zanimivo igro svetlobe in sence, ob jutrih prepušča sončne žarke v prostor, ob večerih pa se po prostoru razlijejo zadnji žarki zahajajočega sonca. V nočeh objekt deluje kot nekakšen svetilnik, saj svetloba iz notranjosti pronica tudi navzven.
Glavna spalnica v spodnjem nadstropju je oblikovana tako, da je postelja na sredini prostora in s tem omogoča 360-stopinjske poglede naokrog. Kot pojasnjujejo arhitekti, gre pri hiši za neke vrste eksperimentalen način bivanja, saj je izrazito združevanje vertikalnih in horizontalnih elementov ter zunanjosti in notranjosti. Osrednji elementi so ocean, luna, sonce, zvezde, ogenj in zemlja, ki jih je mogoče občutiti skozi odprte tlorise in velike zastekljene površine.
Fotografije: Cristobal Palma/Estudio
