Unikatne keramične umetnine Uršule Kordiš lahko občudujemo pod znamko Ursula's Pottery, ki je tudi plod znanja, pridobljenega v tujini. Ustvarjalka se je namreč o oblikovanju gline podučila tudi pri danskem mojstru Eriku Landonu, kar se še danes odraža v čistih linijah in umirjenih barvnih tonih.
Uršula, po izobrazbi ekonomistka, že skoraj dvajset let plava v turističnih vodah. Je soustanoviteljica turistične agencije Wanderlux Journeys, ki ponuja aktivna in doživeta potovanja za kar najboljšo individualno potovalno izkušnjo. Nekega dne pa jo je ena izmed sopotnic povabila na lončarsko delavnico v Slovenski etnografski muzej in čeprav sta jo glina ter vreteno privlačila že od nekdaj, pred tem pa se je spoznavala tudi s fimo maso, so takrat po trebuhu završali metuljčki.
»To je bila ljubezen na prvi dotik. Od takrat ustvarjam že 12 let. Sprva sem se učila osnov pri priznanem tradicionalnem lončarju Urbanu Magušarju iz Radovljice, potem pa sem svojo učno pot nadaljevala pri Ines Kovačič v Fužinah, ki je po mojem mnenju najboljša oblikovalka keramike na vretenu. Enotedenski tečaj pri svetovno znanem Ericu Landonu iz studia Tortus v Kopenhagnu mi je odprl nove dimenzije. Sedaj imam že več let svojo studio v Ljubljani na Bokalcih, kjer me lahko tudi obiščete,« pove Uršula, pri kateri se lahko preizkusite tudi v individualnih tečajih oblikovanja keramike na vretenu ali prostem oblikovanju gline v naravi.
Prav znanje, ki ga je pridobila na Danskem je močno navdahnilo podobo njenih izdelkov. »Skandinavski narodi so znani po izredno prefinjenem in izčiščenem oblikovanju. So superiorni v svetovnem merilu. In tako je tudi na Danskem. Čiste linije, kvalitetni proizvodi, prijetni barvni toni. Njihovo razumevanje življenja najbolje opiše beseda Hygge. Slog hygge spodbuja k polnemu oživljanju in ohranjanju trenutka,« poudari ustvarjalka.
Poleg tega imajo na severu tudi nekoliko drugačen odnos do ročnega dela, medtem ko se tudi pri nas le ta razvija, a je še vedno nekoliko zadržan: »Kar se tiče izdelkov iz gline in ostalih dizajnerskih kosov menim, da skandinavci ročno in unikatno delo zelo cenijo in so zanj tudi pripraljevljeni odšteti več. Njihov dekor doma menjajo v skladu z letnimi časi, zato je vedno povpraševanje po novih izdelkih, saj s tem dodajo domu svežino.«
Pri ustvarjanju jo navdihujeta narava in uporabnost izdelkov samih. Rada posega po naravnih tonih in oblikah, prav funkcionalnost pa je eno izmed vodil, ki jo pri oblikovanju vodijo. »Resnično želim, da se izdelki uporabljajo. Naj ne stojijo v vitrinah, da se na njih nabira prah. Pa naj si bodo to skodelice za kavo, čaj, muesli, juhe, krožniki, sklede za solate in sadje. Sem pristaš uporabnosti,« potrdi Uršula.
Njen navdih so tudi številni kupci in podporniki, ki s svojimi željami in potrebami prispevajo k temu, da navdiha nikoli ne zmanjka: »Moji kupci so torej moj navdih. Tako sem zadnjič oblikovala akvarijska skrivališča za ribice, številne unikatne posodice za mucke in kužke, pa posebne vaze, vrče, sklede za mesenje kruha. Idej je veliko. Ko delam zase in za svojo dušo, najraje delam velike stvari. Velike sklede, velike krožnike, kjer moram uporabiti veliko moči in znanja, da iz težke kepe gline oblikujem, kar sem si zamislila. Ko nekoga gledaš, ko oblikuje na vretenu, izgleda vse peresno lahko, ko pa sam poizkusiš, vidiš, da je potrebno kar veliko energije, da samosvojo glino ukrotiš.«
Časa za ustvarjanje, kot pove oblikovalka, v tem trenutku primanjkuje. Ob dveh majhnih otrocih, enoletnem nadebudnem sinu in triletni hčerki, čas za oblikovanje napoči šele zvečer, ponoči. Tudi s tem ni nič narobe, saj se takrat tudi narava umiri, a urini kazalci, ko se stemni, bežijo še nekoliko hitreje.
»Je pa res, da ko enkrat »padem notri«, ne morem nehati, tako je kar na enkrat ura ena ponoči, nekaj ur kasneje pa me že čaka akcija z otroki. V spodbudo mi je, kadar dobim neko naročilo in se nekomu zelo mudi, potem pa malo bolj pohitim, če je treba. Je pa res, da je oblikovanje keramike dolgotrajen proces, za katerega je potrebna velika mera potrpežljivosti. Nikoli se ti ne sme muditi. Začne se pri dobrem gnetenju, potem je treba zadevo oblikovati na vretenu. Izdelek je treba pred struženjem ravno prav posušiti. Ne preveč ne premalo. Potem sledi prva peka, glaziranje in druga peka. Če s katerim od teh postopkov preveč hitiš, se ti nepotrpežljivost maščuje. Vsaka peka traja dva dni, saj najprej žgem biskvit na 1000 stopinj C in kamenino na več kot 1200 stopinj C. Zato se peč tudi zelo dolgo ohlaja. Tudi tu je ključnega pomena, da se peč ne odpre prehitro. Ni čudno, da so Japonci, natančni in potrpežljivi kot so, tako dobri keramiki,« pove Uršula, ki ji celoten proces običajno vzame tri tedne.
Prav zaradi velikega občudovanja rokovanja s keramiko v deželi vzhajajočega sonca se nekega dne želi vrniti na Japonsko. Predvsem bi si želela obiskati daljše izobraževanje, kar pa bo ob dveh malih nadebudnežih zelo težko. »Tako bo že kak krajši vikend tečaj super. Zanima me žganje z lesom, anagama,« pojasni.
V večji meri izdeluje po naročilu, zato se pri oblikovanju prilagaja željam strank, a ohranja pristen stik z naravnim, tako v oblikah kot barvah. »Stranke so res raznolike in sem hvaležna vsakemu posebej, da cenijo ročno delo in unikatne izdelke, saj je je v njih izredno veliko dela in konec koncev tudi znanja. Zelo sem vesela skupnih projektov z različnimi ustvarjalci,« prizna Uršula.
Tako rada sodeluje z ustvarjalno družino Jagababa, njene izdelke pa lahko občudujete v knjigah »Jedi na žlico« in »Ta domače testenine«. Ravnokar je končala projekt z Martino Almo iz vinske kleti Edi Simčič iz Goriških Brd in vile Alma Vista, kjer so njeni izdelki našli dom v prekrasnem ambientu: »Zelo rada sodelujem s »foodbloggerji«, »food stilisti« in stilisti, saj tako moji izdelki zasijejo v res posebni luči. Sama zelo rada dobro jem in menim, da je pomembno, kako izgleda hrana na krožniku. Zavedam se, da foto styling kot ga naredijo Anja Burger iz Use your noodles, Žana iz Sol in Poper ter Kristina in Mitja iz Vibrant plate, vzame ogromno časa, obenem pa zahteva ogromno fotografskega znanja. Zelo rada se udeležim tudi sejma Artish v Stari Ljubljani, ki ga organizira Erika Felicijan (Patsy).«
Tudi njene stranke prihajajo z vsega sveta, njeni izdelki pa so našli mesto vse od Anglije do Amerike. Prav v času intervjuja je pošiljala svoje umetnine v Indijo. Tudi v prihodnosti načrtuje nove »glinene« aktivnosti, zato ji izzivov nikakor ne zmanjka. »Res hvala še enkrat vsem, da me podpirate. V planu je tudi nov studio z delavnico in več tečajev, ki bodo na voljo jeseni,« zaključi Uršula, ki jo lahko spremljate tudi na družabnih omrežjih, obiščete pa lahko tudi njeno spletno stran www.ursula-pottery.com.
