Če želite spodbuditi otroško zvedavost in najmlajšim približati rastlinski svet, potem najprej izberite trdožive rastline, ki preživijo, tudi če se srečajo z otroškimi škarjami in nerodnimi prstki.
Majhni otroci se radi dotikajo vsega, kar jim je na dosegu rok, najsi bodo to igrače, predmeti v kuhinji, drobnarije na policah … Med vsemi zanimivostmi ne bodo obšli niti rastlin, ki krasijo dom. Nemalokrat se celo pripeti, da so tam, kjer živijo otroci, listi kakšne prav posebne rastline scefrani, cvetovi kakšnih izbranih lončnic pa nemalokrat zmečkani in pohojeni pristanejo na tleh. Da bi bilo takšnega eksperimentiranja čim manj, je najbolje otroke že pri uvodnem opazovanju rastlin učiti, da smejo liste in cvetove zgolj božati, ker ob trganju rastline čutijo bolečino, je pa vsekakor priporočljivo, da jih takšnega ravnanja navadimo tako za rastline na vrtu kot za tiste, ki jih imamo v hiši.
Skrb za rastline
V nasprotju z rastlinami, ki jih gojimo na prostem in so zato aktualne zlasti v toplejših mesecih, so lončnice zanimive predvsem zato, ker lahko otroci spremljajo njihov razvoj skozi mnoga leta, ne nazadnje bodo morda nekatere lončnice rasle skupaj z otroki celo do njihove polnoletnosti ali še dlje. Kakor hitro bodo naši najmlajši dojeli, da je treba z rastlinami lepo ravnati, jim priskrbimo majhno zalivalko, da bodo lahko zalivali in skrbeli za svoje lončnice ‒ pri tem je treba poudariti, da naj bo zalivalka večkrat prazna kot polna, sicer bi se lahko rože prekmalu utopile v preobilju vlage.
Spoznavanje na dotik
Kot smo že omenili, se otroci rastlin radi dotikajo, zato so zanje zanimive tiste, ki so na otip posebne, denimo takšne s povoščenimi listi (voščenka, velelistni fikus) ali morda dlakave (afriška vijolica), kaktuse pa bo v zgodnjih letih najbolje umakniti nekam, kjer jih najmlajši ne bodo dosegli. Zelo zanimive bodo tudi rastline s pisanimi listi, kakšen pisanolistni kroton, in tiste s privlačnimi cvetovi (mini gerbera, kalanhoja, sobna vrtnica), vendar ne pozabite, da mora biti zlasti na začetku pri opazovanju in stiku z rastlinami vselej tudi kdo od odraslih v bližini otrok.
Trpežna, da je kaj
Idealna rastlina, da se otroci naučijo prvih korakov pri oskrbi lončnic, je prav gotovo zelenčica (Chlorophytum comosum). Ta požene številne živice, na katerih se razvijejo šopaste mlade rastline. Zelenčica velja za eno najbolj nezahtevnih in trdoživih sobnih rastlin, ki ne potrebuje veliko toplote, svetlobe in vlage. Najlepše sicer uspeva v hladnejših vlažnih prostorih, preživi pa tudi daljša obdobja brez vode. Ko se otroci naučijo negovati trpežne rastline, lahko na okensko polico dodamo še kakšne nenavadne rastline, kot je mimoza, ki zapre liste, če jo pobožamo ‒ seveda s tem početjem ne smemo pretiravati, sicer bo rastlina porabila preveč energije in umrla ‒, ali pa mesojede rastline.
Navdihujoče mesojedke
Med mesojedkami, ki že s samim imenom pritegnejo zanimanje in radovedna vprašanja, kot so »Ali mi lahko poje prst? Je že kdaj pojedla celega človeka?« je za začetek najbolj zanimiva venerina muholovka (Dionaea muscipula). Ozki zeleni listi te rastline se na koncu podaljšajo v dve loputi, obdani z zobci, pod njimi pa je niz medovnih žlez. Na vsaki loputi je nekaj laskov, ki zaznajo dotik žuželke. Če se žival laskov dotakne samo enkrat, rastlina ne bo reagirala, če pa se v naslednjih 20 sekundah znova dotakne kakšnega laska, se bodo lopute lista v istem hipu začele zapirati in bodo vklenile plen med svoje čeljusti ‒ zato bodo otroci najbrž hitro polovili mušice, muhe pa še kakšnega pajka v kotu ter jih ponudili rastlini kot slasten obed.
Vsekakor bo treba otroke opozoriti, da že sama prst, v kateri so posajene mesojede rastline, in zalivanje velikokrat zadostujeta za normalno življenje takšnih rastlin, muhe in pajki pa naj bodo na voljo le tu in tam za priboljšek.
Iz potaknjencev in semen
Med rastline, ki jih je preprosto gojiti in so hkrati zanimive ter ne ovenijo kar tako, če jih kdaj pozabimo zaliti ali če je v prostoru kdaj prehladno in drugič pretoplo, spadajo sočnice ali sukulente. To so rastline z mesnatimi listi, ki nimajo velikih zahtev po vodi. Mednje denimo spadajo krasule, iz katerih lahko pripravimo tudi potaknjence, ki se sorazmerno hitro primejo, tako da ni hudega, če otrok kdaj zlomi kakšen poganjek ali list ‒ samo vtaknemo ga v zemljo in bo kmalu pognal koreninice.
Za vzgojo doma so zanimiva tudi različna semena južnega sadja, denimo pomaranč, limon pa tudi avokada in manga, veliko veselje bodo imeli otroci tudi, če z njimi posadimo kakšen gomolj ingverja. Seveda pa jih obvezno najprej poučimo, kako je treba posejati ali posaditi semena, jih skrbno zalivati, ko pa vzklijejo, bo v hiši zagotovo zavladalo nepopisno veselje, ki bo delovalo spodbudno na otroke in vse, ki jih obkrožamo.
Fotografije: Floradania
