Mansardna stanovanja imajo nekaj, kar jim daje poseben čar. Njihova specifična prostorska zasnova v ljudeh zbuja kreativnost, zaradi katere nastajajo najbolj domiselne bivanjske rešitve. Z nekaj načrtovanja in malo iznajdljivosti se mansardno stanovanje hitro spremeni v svetli in prostorni raj pod nebom. V pretekli oddaji smo predstavili gradbena dela v mansardi mlade družine, danes pa pokažemo, kako je za končni rezultat poskrbela ženska roka.
Vse se je začelo z dobrim projektom. Tina Okoren, arhitektka, je za Žigo in Jernejo izdelala 3D izrise idealnega stanja, ki so vključevali kar nekaj večjih sprememb: zamenjavo kamina, prestavitev kuhinje, adaptacijo dveh otroških sob … “Na začetku nista bila najbolj navdušena,” se procesa projektiranja spominja arhitektka. “Želela sta ohraniti pozicijo kuhinje, saj sama nista videla druge možnosti. Potem sem naredila izrise, vzela sta si čas in ugotovila, da je ideja dobra, ker smo obenem dobili večjo jedilnico, večjo delovno površino kuhinje pa še kamin smo lepo vizualno vključili v celoto.”
Načrti prenove: dnevna soba na levi in otroški sobi na desni.
Otroški sobi, ki sta bili prej neenakomerne velikosti, sta si zdaj enakovredni. Z odpiranjem stropa vse do slemena pa sta otroka dobila tudi igralni kotiček pod streho, kamor se rada zatečeta.
Preberite še: Spremljamo dvomesečno prenovo mansarde na Igu: 1. del
Poleg notranje opreme, v celoti izdelane po meri, je bila pomembna tudi osvetlitev. Arhitektka je skrbno načrtovala večerno osvetlitev z LED trakovi, ki tečejo po slemenu in strešni konstrukciji, z reflektorji pa je enakomerno osvetlila celoten prostor. Na hodniku je svoje mesto našla izjemno zanimiva rešitev: s cik-cak osvetlitvijo se je prostor vizualno razširil in razgibal. A največji poudarek je bil vsekakor na kvalitetni osvetlitvi z dnevno svetlobo.
Pod milim nebom
Lastnica Jerneja pove: “Prej so bila v dnevnem prostoru le tri okna, zdaj pa jih imamo kar trinajst. Ko sem prvič prišla v stanovanje, ko so bila vsa okna že vgrajena, sem ostala brez besed.” Strešna okna, nameščena pod kotom, namreč zajamejo še več svetlobe kot vertikalna, fasadna okna. Obenem pa imamo pri načrtovanju njihovega položaja precej več svobode, saj je za lovljenje svetlobe na voljo celotna streha, vse do slemena.
Ker je lastnikoma v mansardi že od nekdaj občutno primanjkovalo dnevne svetlobe, sta se že v izhodišču prenove s strokovnjakom iz podjetja VELUX, Tomažem Pustom. “Danes smo povprečno 90% svojega časa v zaprtih prostorih; naše telo pa se takšni spremembi še ni uspelo prilagoditi. In če se želimo dobro počutiti in biti zdravi, moramo poleg tega, da smo čim več zunaj, tudi poskrbeti, da čim več zunanjosti spustimo v svoj prostor. Tega bi se morali zavedati tako lastniki domov kot uprave podjetij in tudi šole,” pojasni.
Med prenovo
V mansardi na Igu so s strešnimi okni lastnikom zagotovili ne le dovolj dnevne svetlobe, pač pa tudi razglede na okolico in kvalitetnejše prezračevanje. “Ko odpremo eno okno spodaj in eno zgoraj, ustvarimo efekt dimnika in prostor mnogo hitreje prezračimo. Takšno zračenje je potrebno zaradi našega zdravja, hkrati pa je energetsko mnogo učinkovitejše, ker je krajše, intenzivnejše, s tem pa so toplotne izgube mnogo manjše.”
V podjetju VELUX so zračenje tudi avtomatizirali: vgrajeni sistem meri temperaturo, vlago in vsebnost CO2 v zraku, hkrati pa nadzoruje še vremenske razmere. Tako sam določi, kdaj je zračenje najbolj optimalno in avtomatsko odpre okna. Sistem – in s tem vse meritve – lahko nadziramo preko naših pametnih naprav.
Čeprav na prvi pogled staremu stanovanju ni nič manjkalo, pa po prenovi mansarda na Igu ponuja povsem drugačno kvaliteto bivanja: je bolj zdravo in energetsko učinkovitejše; svetlejše in zračnejše; opremljeno po meri in s tem kvalitetneje izkoriščeno; in najpomembnejše – družini zdaj predstavlja varno, zdravo in udobno zavetje, v katerega se izjemno radi vračajo.
Več: VELUX
Interier: TO arhitektura (Tina Okoren, mag. inž. arh.)
Fotografije: Lara Romih, Ambienti
