Na prvi pogled mediteransko domovanje, s stenami surovega izgleda in tlakom iz mikrotopinga ter lesenimi poudarki v hipu navduši. Še bolj, ko izveste, da se stanovanje v resnici ne nahaja v pritlični hiši s pogledom na Sredozemlje, temveč v središču češke prestolnice. Navdihujoča zgodba, katere rdeča nit sta fluidnost prostora in fleksibilna uporaba, je plod sodelovanja kreativke Tereze Porybne in studia Objektor architecti.
Stanovanje v srcu Prage je prava galerija, pa ne zaradi umetniških del, ki bi se bohotila na stenah, temveč samega umeščanja materialov in pohištva v prostor. Gre za prenovo starega stanovanja, pod katero se s kreativno zasnovo podpisuje Tereza Porybna, ki se je lotila eksperimentiranja s kar 33 različnimi slogovnimi elementi. Ideja, da ustvari skupen, odprt in prepusten prostor, z dovolj kotički, ki bi posameznikom omogočali nekaj intime, je obrodila sadove.
Pri tem je našla tudi prave sogovornike, studio Objektor architecti. Ti so ji pomagali materializirati otroške sanje in v minimalistično osnovo vključiti različne nenavadne elemente – recimo skrivna vrata v knjižnici ali kuhinjo ‘jamskega’ videza. Vrhunec tega umetniškega izražanja je teraco v bivalnem delu, za kar so izbrali posebne kose kamenja, ki so postali slika v tlaku.
Bistvena lastnost stanovanja je njegova spremenljivost, njegova večplastnost. Možnost, da se prilagaja potrebam uporabnika in se z leti spreminja brez večjih intervencij. Da je le platno, na katero se nanašajo barve uporabnikovega življenja. Temeljita prenova, ki je potekala pod budnim očesom arhitektov, je iz praznega, skoraj 200 m2 velikega prostora, naredila dom, poln umetniškega izraza. Sprva so povsem ‘olupili’ stare stene, da je ostal le še masiven betonski skelet.
»Rekonstrukcijo smo si zamislili kot živo scenografijo spreminjajočih se in stalnih kulis. Ustvarili smo okvir, ki ga bomo dodajali, posodabljali in uporabljali,« so svoje misli o projektu strnili arhitekti, ki so s statičnim betonskim skeletom ritmizirali projekt s spremenljivimi prehodi in presenetljivimi pogledi. Novonastalo stanovanje ima tako javni kot zasebni značaj, je prostor umetniških razstav in družabnih dogodkov, hkrati pa ponuja tudi intimno zatočišče naročniku.
V stanovanju dominirajo nevtralni odtenki in barve, izjemi sta barviti kopalnici, ki se bohotita v rdečih in zelenih odtenkih. Ko vstopimo v vhodni prostor, nevtralne tone hodnika poživi zelen podton iz sosednje kopalnice, stroga geometrija knjižne police pa nas vodi v bivalni prostor. Materialnost talnih in stropnih vzorcev nakazuje trodelno razporeditev ‒ skupni prostor, bivalni prostor z ateljejem in spalnica lastnika stanovanja.
Zasebnost so arhitekti zagotovili s strogim ločevanjem spalnega in bivalnega prostora in postopnim mešanjem treh atmosfer. Deli stanovanja, namenjeni druženju, se neopazno prelivajo eden v drugega. Meja med njimi je praktično zabrisana. Zasebnost je mogoče regulirati z navpičnimi drsnimi elementi.
»Najboljši projekti so ustvarjeni z odličnimi strankami. Njihova najdragocenejša lastnost je razgledanost, ki jim omogoča kršiti ustaljena pravila. Vse je drugačno in vendar tako enako,« so besede, s katerimi so arhitekti kar najbolj opisali resnično navdihujoč projekt v osrčju Prage.
Fotografije: BoysPlayNice
