Skrbno oblikovan zeleni prostor v Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, odseva globoko povezanost z zemljo in brezčasno spoštovanje do preprostih, a pomenljivih trenutkov. Vsak kotiček vrta nosi v sebi duh družinskih vrednot in ljubezni do vrtnarjenja.

Vrt družine Šmalc se razrašča kot tiha pesem narave, oblikovana z nežnostjo in predanostjo njenih lastnikov. Na 2800 kvadratnih metrih parcele je skozi desetletja nastala prava oaza rastlin in ustvarjalnosti.

Desetletja predanosti

Zakonca Šmalc več kot 35 let negujeta to domačijo, na kateri je živela že Tonetova mama. V letih predanega dela se je domačija preoblikovala – hiša je doživela prenovo in nadgradnjo, a največja sprememba se je zgodila v vrtu. Tam, kjer se je nekoč med hišo in cesto raztezala dolina, je danes urejen prostor, prepreden z ljubeznijo do zemlje in narave. Dolino sta lastnika zasula, izravnala parcelo in sprva posadila sadovnjak z jablanami, slivami in češnjami. Pozneje so sadna drevesa preselili na drugi konec parcele, prostor pred hišo pa so namenili okrasnim rastlinam in vodnim motivom. Tako se je vrt zlasti v zadnjih 15 letih prelevil v premišljen prostor, kjer vsak element govori svojo zgodbo in priča o letih predanega snovanja.

Učenje na napakah

Magdo strast do vrtnarjenja vodi k raziskovanju in učenju skozi izkušnje. Z nasmehom se spominja, kako je na začetku zasadila rododendrone ob hiši, na sončno mesto, vendar hitro spoznala, da potrebujejo več prostora, zemlje in senčno zavetje. Tako jih je pozneje presadila na primernejša mesta po vrtu.

Tudi manjši ribnik, pri katerem je na robovih opazna folija, je bil po mnenju lastnikov zgolj korak do zrelejšega pristopa pri vrtnem snovanju. Malemu ribniku je namreč sledil večji, ki je zasnovan pred hišo in je videti brezhiben. Magda in Tone pripovedujeta: »Veliki ribnik je bil zamisel sina Mihe. Dela smo se lotili temeljito. Najprej smo izkopali jamo in oblikovali zgornjo stopnico, nato pa vanjo razpeli ogromno folijo, veliko 12 x 15 metrov in težko 300 kilogramov. Potrebovali smo kar 30 parov rok, da smo jo namestili. Na zgornjo stopnico smo postavili skale, ki segajo v vodo in povsem skrijejo folijo, tako da ribnik deluje naravno.«

Zelenjava, kokoške in drvarnica

Za hišo se razteza bogat zeleni prostor, namenjen pridelavi zelenjave in sadja, tam je tudi kompostni kup, saj se lastnika vrta zavedata, kako pomembno je zemlji, ki podarja vrtnine in ohranja rastline zdrave, dati najdragocenejšo hrano – kompost.

A tudi okrasnih motivov je v zadnjem delu vrta veliko. Pod krošnjami dreves je polkrožna kamnita klop ob okrogli mizi s pogledom na Malo goro. Tam lastnika skoraj vsako jutro posedita in snujeta načrte za aktivno življenje v zelenem objemu.

V bližini je tudi umetelno oblikovan kokošnjak, v katerem bivajo nesnice, na trati pa se »pasejo« kovinske kokoške, ki plemenitijo vrt. 

Zadnji del vrta ponuja dom tudi čebelam, ki živahno brenčijo v čebelnjaku. V bližini stoji stara drvarnica, ob kateri je včasih rasla trta, ki pa se je posušila. Magda jo je nadomestila z vzpenjavko vrtnico, na desni strani pa se vzpenja še bavarski kivi, medtem ko gredico ob drvarnici krasita potonika in latasta hortenzija. Na steni drvarnice je tudi živa slika, ki sta jo Magda in Tone ustvarila skupaj: okvir iz starih desk, v katerega je vpeta kovinska mreža, drži zemljo ter zasaditev homulic in netreskov. Ta preprosta, a čudovita umetnina se naravno zliva z okolico.

Darila, ki rastejo skozi čas

Med novejše pridobitve vrta spada eleganten lesen paviljon, kjer družina ob posebnih priložnostih praznuje, se obdaruje in uživa v družbi prijateljev. Zakonca Šmalc cenita darila, ki jih dobita ob praznovanjih. Za abrahama sta od prijateljev prejela vsak svojo skalo, ki danes krasita njun vrt; Tonetova je že prekrita z javorjem, Magdina pa stoji na odprtem, kot simbol trdnosti in prijateljstva. Ob 60. rojstnem dnevu je Tone prejel več okrasnih dreves, ki jih zdaj z veseljem opazuje, kako rastejo, še posebej pa tulipanovec, ki mu ga je podaril brat in za katerega se večkrat pošali, da je edino darilo, ki z leti raste in pridobiva vrednost.

Družinski vrtnarski gen

Ob dovozu na vrtu stoji drevored gabrov, ki po ljudskem verovanju veljajo za drevesa, ki ščitijo pred slabimi vplivi iz vidnega in nevidnega sveta. Čeprav sta zakonca Šmalc takrat, ko sta kupovala gabre, imela šele štiri vnuke, sta zasadila sedem gabrov. Sedaj pa s ponosom povesta, da imata sedem vnukov, in če bo prišel še kateri, mu bosta z veseljem posadila drevo.

Vrtna strast se je že prenesla tudi na mlajše rodove. Sin Miha se je že pri dvajsetih letih navdušil nad vrtnarjenjem, ko je začel ustvarjati ptičje hiške, lesene stole, urejati zelenico in snovati ribnike. Hči Nataša je doštudirala hortikulturo in bogati družinsko zakladnico znanja o rastlinah. Najstarejša hči Klavdija pa ima sina Gala, ki vsak obisk na babičinem in dedkovem vrtu začne z radovednim vprašanjem: »Kaj bomo pa danes počeli na vrtu?«

Užitek in zavetje

Magda in Tone si znata vzeti tudi čas za uživanje v sadovih svojega truda. Tone po opravljenem delu z veseljem posedi na ležalniku, opazuje vrt in uživa ob kozarcu piva, Magda pa svoje zadovoljstvo najde v vsakem novem detajlu, ki ga vnaša v vrt – vsak premik, vsaka nova zasaditev je zanjo kot umetnikova poteza s čopičem na platnu. Vrt je njena živa zgodba, ki se nikoli ne zaključi, prostor, kjer se mirno zlije z naravo in najde zavetje za dušo.

Fotografije: Jasna Marin