Ko so se otroci odselili, se je starejši par odločil mestno življenje zamenjati za naravo. Idilična parcela pod Krvavcem, s katere se odpirajo slikoviti pogledi na Ljubljansko kotlino, je bila največja inspiracija pri zasnovi njune nove hiše.
Iz bivalnega prostora se odpira panoramski razgled na Ljubljansko kotlino. Ko dosežemo vrh stopnišča, ujamemo pogled na zvonik vaške ceste. Spalnica se preko panoramske stene zliva z okoliškimi pašniki in gozdovi, v kopalnici pa nas pogledi in odsevi na vaško idilo objamejo z vseh strani. Naravne lepote so v tej hiši kot umetniška platna, uokvirjena z zadržano, dobro artikulirano arhitekturo.
Najlepša leta
“Otroci naročnikov so odrasli in so si ustvarili družine na svojem, zato je za par počasi dozorela ideja o novi, sodobni hiši,” razložita avtorici arhitekture, Vesna Draksler in Tina Mikulič ter nadaljujeta: “Hiša je dovolj velika, da gosti velik krog prijateljev in družino, hkrati pa nudi tudi intimo in zavetje.”
Hiša je umeščena na padajoči teren: od dovozne ceste pa do travnika pod njo je kar tri metre višinske razlike. Arhitektki sta se zato odločili spodnji nivo delno vkopati in tako javni del hiše – s pokritim parkiriščem, vhodom, bivalnimi prostori in teraso – v celoti postaviti na višji nivo in iz njega ponuditi kar najlepše razglede. Spretna krajinska ureditev izpod rok Mitje Škrjanca je oba nivoja hiše mehko povezala s tlakovanji in zasaditvami.
V spodnjem nivoju najdemo veliki, skorajda v celoti v steklo odeti spalnico in kopalnico, na kateri se pripenja razkošna terasa.
V interierju nas očarajo okusno izbrane barve in materiali, ki se ponavljajo po celotni hiši. Tu pa tam nas presenetijo nepričakovani detajli – kopalniški blok na sredi prostora, obešalo za brisače, spuščeno izpod stropa ali pa kovinski regal, ki je hkrati ograja stopnišča – ki se enkratno zlijejo z arhitekturo in še dodatno gradijo na njeni zadržano-bogati naravi.
Naravni materiali in majhna poraba
V središču dnevnega prostora je umeščena velika lončena peč. “Po letu bivanja v hiši lastniki poročajo, da se talno ogrevanje porablja le v zimskih mesecih v sanitarnih prostorih in v vhodni veži, saj lončena peč in velike zasteklitve, ki prostor pasivno ogrevajo, zadostijo vsem potrebam po toploti,” povesta arhitektki. Poletno senčenje je urejeno z zunanjimi žaluzijami, potreba po klimatski napravi – čeprav so inštalacije zanjo že pripravljene – pa se po besedah arhitektk še ni pokazala. Hiša se prezračuje naravno, z odpiranjem prostorov v svež gorski zrak, le v kletnih prostorih je urejeno tudi aktivno prezračevanje.
Hiša je – z izjemo armiranobetonske, delno vkopane spodnje etaže – lesena: konstrukcija zgornje etaže je izdelana iz masivnih križno lepljenih plošč, lesena je toplotna izolacija, leseni so okenski okvirji, pa tudi detajli na fasadi.
Skratka: arhitektki sta s hišo pod Krvavcem na sodoben način reinterpretirali idilično sobivanje z naravo, in to za povrh storili na eleganten, trajnosten, energetsko učinkovit in ekološki način, vreden posnemanja.
Arhitektura: Vesna Draksler (Fabrikat) in Tina Mikulič
Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
Fotografije: Žiga Lovšin
