Ustvarjalnost je nekaj, kar nosimo v sebi. Nekaj, kar le čaka, da privre na plano. Tako je tudi v primeru Martine Simonič, sicer vzgojiteljice predšolskih otrok, ki se je odločila, da se loti preobrazbe notranjih vrat. Ljudje pogosto pozabimo nanje in pozornost raje preusmerimo na druge elemente doma, a prav Martinina vrata so dokaz, da lahko zasijejo v popolnoma novi luči, če jim posvetimo le nekaj pozornosti.
Notranja vrata so pogosto tista, ki jim pri opremljanju doma namenimo le malo pozornosti. A prekrasne poslikave, s katerimi postanejo edinstvena, so dokaz, da jim je vredno posvetiti precej več časa.
Martina, po izobrazbi dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, se je z umetnostjo tesneje povezala že leta 2008, ko je bila po spletu okoliščin povabljena na umetniško razstavo. Med šestletnim bivanjem v Londonu je namreč prejela povabilo k sodelovanju na umetniški razstavi, kar jo je spodbudilo k resnejšemu pristopu k umetniškemu ustvarjanju. Na eni od prihodnjih razstav je tako prvič predstavila tudi poslikana vrata.
»S poslikavo vrat sem se začela ukvarjati, ker sem želela, da bi bila tudi ta zanimiva, drugačna in unikatna. Popestrijo tako manjše stanovanje, z minimalno stensko površino, kot večjega, kjer si uporabnik želi vnesti v bivalno okolje nekaj drugačnega. Vrata pa simbolično lahko pomenijo tudi nek prehod v drugo dimenzijo. Drugačno razmišljanje, nove priložnosti. Tudi pregovorov je nekaj na temo čarobnih vrat,« pojasnjuje ustvarjalka.
Ustvarja z različnimi tehnikami in materiali, odvisno od končne uporabe pohištva. Najraje uporablja papir, blago, tudi les, ki ga označuje za najbolj hvaležno površino za ustvarjanje. Z natančno ročno poslikavo se loti dela, ki jo nagradi s plodnimi rezultati.
Prav tako se ne brani materialov, ki bi jih nekateri označili za že odpisane, recimo delov tapet, kosov blaga, tudi trakov. Prav to njenemu ustvarjanju daje še drug uvid, in sicer skrb za okolje in ohranjanje narave. Prav ta ji je v navdih pri iskanju vzorcev.
»Pri iskanju vzorcev me največkrat navdihnejo narava, barve in simbolika. Zanimivo je iskati pravi preplet motivov in barv, ki bodo naročniku oz. uporabniku popestrile bivanjsko okolje in dvignile razpoloženje, pričarale občutek doma, domačnosti. Uživam v kombinacijah materialov. Kaj bo dobro delovalo skupaj in kaj ne, je vprašanje, ki si ga postavljam med procesom,« pove o motivih, ki se pojavljajo na izdelkih.
Imate doma vrata, ki bi jih želeli osvežiti, jim dodati nekaj čarobnosti in edinstvenosti? Brez skrbi, Martina jih sprejme z odprtimi rokami, saj za vsaka, kot nam zagotovi, obstajajo obdelave in tehnike, s pomočjo katerih se lahko navdih prenese na material. Kljub temu les ostaja na vrhu njenega seznama. Trenutno v njeni delavnici nastajajo predvsem izdelki, primerni za notranjo uporabo, kmalu pa se bodo pridružili tudi takšni, za zunanjo. Slikarije pa niso omejene le na vrata.
»Poslikava ni omejena zgolj na vrata. V delavnici že čakata predalnik in nočna omarica, ki sta se pripeljala iz sončnega Pirana. Omenim pa lahko tudi stenske poslikave, tako notranje kot zunanje,« pove s ponosom.
Ker verjame, da je proces ustvarjanja tudi proces rasti, svoje znanje nenehno poglablja. Že tretje leto se namreč izpopolnjuje pri prof. Deji Muck, ki poučuje Metodo fraktalne risbe. Z nenehno željo po novih znanjih in navdihih pa je Martinina znamka počasi dobila tudi rdečo nit. Od konkretnega cilja, da poslika in prenovi pohištvo, je prešla na bolj subtilne cilje, k spodbujanju kreativnosti, lepšanju trenutkov uporabniku in ozaveščanju o pomenu ohranjanja planeta.
Prebujanje posameznika in njegovega potenciala
»Namera mojega ustvarjanja poteka v dveh smernicah, ki sta tesno povezani. Prebujanje posameznika in njegovega potenciala ter ozaveščanje glede ohranjanja narave in povezanosti z njo. Zato se velikokrat nagibam k vnovični uporabi, in če gre za nov izdelek na trgu, želim določiti njegov namen (o tem ozavešča npr. nakit Kolpa – pomembnost čistih voda in povezanost ljudi). Svoje ustvarjanje vidim teči v smeri izdelovanja novih izdelkov in tudi dela z ljudmi,« sklene.
