Najlepši prostori nastanejo, ko se povežejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Arhitektka Maja Stamenković je v le 44 m2 velikem stanovanju s pogledom na Ljubljanico uspešno povezala vse troje.
Preteklost
Ko je arhitektka prvič vstopila v stanovanje, je bilo le-to dokaj temačno, opremljeno s temnimi kosi pohištva, slabo razsvetljavo, z znižanimi stropi … a je v njem vseeno lahko prepoznala potencial. S prvimi rušitvenimi deli se je začela odkrivati njegova bogata preteklost.
“Stenska poslikava, ki se je skrivala pod tančico ometa, je v določenih delih stanovanja razkrita in predstavlja pomemben detajl v prostoru,” o freskah, ki kot prve ujamejo naš pogled, pove arhitektka. A freske niso edina sled preteklosti, ki je bila odkrita: z odstranitvijo spuščenega stropa se je razkrila prava, nadstandardna višina tega staromeščanskega stanovanja.
Sedanjost
Stanovanje je bilo posodobljeno za sodobni standard bivanja: stena, ki je ločevala predsobo od glavnega prostora, je padla. Kopalnica, kot tudi vse elektro in strojne inštalacije v stanovanju, so bile v celoti prenovljene. Ustvarjen je bil odprt in povezan prostor, zapolnjen s funkcionalnimi kosi pohištva v belini. Tako na primer poleg elegantne bele kuhinje, ki zasede celotno višino 3,5 m visokega prostora, najdemo še posteljo na podestu, elegantno oddvojeno od dnevnega prostora – a z njim vseeno povezano.
Prihodnost
“Šele ko zares začutim prostor in posameznika, ki mu je prostor namenjen, lahko pričnem s kreiranjem nove zgodbe. Umetnost je združiti kakovostni koncept z identiteto uporabnika prostora,” pove Stamenkovićeva, ki je za stanovanje oblikovala številne unikatne kose pohištva. Eden od njih je betonska miza na kovinskem podnožju, ki v staromeščanski prostor, odet v snežno belino, vnese nekaj industrijskega sloga.
A najbolj izstopa omarica v predsobi. “Rušitev predelne stene v predsobi je bila inspiracija za oblikovanje t. i. Building Blocks omarice za čevlje. Njeni sestavni deli na abstrakten način simbolizirajo osnovne gradnike stene, ki je nekoč stala na tem mestu in se je z rušitvijo razletela,” razloži arhitektka in nadaljuje: “Nekateri moji kosi so na prvi pogled drznejši in če ne bi bili prav umeščeni, ne bi odigrali svoje vloge. Če je bila funkcija stene, da prostor razmejuje, ga omarica povezuje. Po eni strani se zlije s prostorom, po drugi pa izstopa.”
Preplet časovnic
Stanovanje je opremljeno še z umetniško zbirko, kurirano s strani Ravnikar Galerije; z nekaterimi ikoničnimi kosi slovenskega oblikovanja, kot so denimo Kraljevi stoli Mosquito, 1960 in Rex; s sodobnimi kosi pohištva, pa hkrati z izrazito futurističnimi detajli. Med njimi izstopa garderoba pod posteljo: dolge izvlečne omarice na koleščkih so – kot v kakšnem arhivu – lično pospravljene v prazen prostor pod podestom. shranjevalnih površin je na takšen način maksimalna, pospravljanje in iskanje kosov garderobe pa nepričakovano preprosto.
Na 44 m2 se tako na eleganten in lahkoten način družijo številni predmeti – vsak od njih s svojo zgodbo, ki jih je arhitektka spretno prepletla v unikatno celoto.
Interier: Maja Stamenković, MA_ST_AR
Fotografije: Marijo Zupanov
