Sodobna pritlična vila s kupolastimi okni na strehi, ki v notranjost doma dovajajo obilo naravne svetlobe, deluje kot nežna povezovalka med nebom in zemljo.
Istra, čudovita regija, ki se razprostira vse od jugozahoda Slovenije do severozahoda Hrvaške ter jo kot mogočen polotok objema Jadransko morje, je eden od biserov Sredozemlja. Hiša, ki smo jo obiskali, se nahaja v notranjosti hrvaške Istre, ki ponuja pravo oazo miru, čarobne naravne lepote in bogato kulturno dediščino.
Izpolnjene otroške želje
Očarana nad pokrajino, vasicami in starodavnimi mesteci, ki so posuta po gričih, sta že vrsto let tudi Damjana in Milan Kuster zahajala v Istro in se lani odločila, da tam kupita hišo. Sprva nista imela sreče z iskanjem nepremičnine, nato sta nekega večera, ko sta v restavraciji čakala na večerjo, povprašala ljudi za sosednjo mizo, ali morda poznajo koga, ki prodaja hišo. Iz njunih ust v prava ušesa ‒ prav tam je sedel mož, ki je prodajal elegantno vilo s pogledom na Motovun.
Damjana razlaga, da je bila že v otroštvu v teh krajih in je občudovala Motovun, takrat je rekla: »Tukaj bi pa jaz lahko živela.« Nekaj desetletij pozneje so se njene besede začele udejanjati. »Okolica hiše naju je pozdravila z enakimi rastlinami, kot jih imava doma, ob takšni dobrodošlici sva takoj vedela, da je to prava hiša za naju,« razlaga Damjana. Milan pa dodaja, da sta, še preden sta kupila hišo, v njej želela prespati, da ugotovita, ali jima ambient in okolje ustrezata. »Zbudila sva se spočita, okoli vrta so bile srnice, navdušil naju je pogled na pomirjajočo zeleno naravo,« se spominja Milan.
Premišljena usmerjenost pogledov
Moderno vilo z ravno streho sta zasnovala Leora Dražul in Siniša Glušica iz biroja Dražul Glušica arhitekti z Reke. »Hišo smo projektirali leta 2019/20, pri čemer smo upoštevali senzibilnost prvih lastnikov, ki so želeli pritlično hišo, čeprav bi bilo možno na tej lokaciji graditi tudi nadstropno stavbo. S pritličnim objektom z ravno streho smo poskrbeli, da hiša ne izstopa preveč in da se kar najbolje vklopi v okolje,« razlagata arhitekta in nadaljujeta: »Posebnost vile je, da se nahaja na čudovitem celinskem območju Istre. Namesto pogleda na morje in modro barvo je poudarek na obkroženosti z zelenjem in usmerjenostjo proti Motovunu, to je bilo glavno vodilo pri projektu.«
Niz volumnov med dvema ploskvama
Zaradi velikih razponov so pri gradnji uporabili armiranobetonsko konstrukcijo, zunanji obod hiše je obdelan s klasično izolacijo in zaključnim ometom, na mestih so stene obložene s kamnom. »Osnovni koncept je, da smo med dve gradbeni ploskvi, eno na tleh, eno na strehi, umestili niz volumnov. Spalnice so v mirnem delu, desno od vhoda. Bivalni del – torej dnevna soba in kuhinja z jedilnico – je v levem krilu hiše in že iz perspektive vhoda povezan z osrednjo stekleno kupolo, ki ponuja pogled v nebo in ambient napolnjuje z naravno svetlobo. Panoramske stene pa v horizontalni liniji neprekinjeno povezujejo notranjost z zunanjim prostorom: teraso, letno kuhinjo in bazenom. Tako se celotni ambient zdi kot velika dnevna soba v slikovitem okolju,« opisujeta arhitekta. Poleg steklene kupole, ki je nad osrednjim delom hiše, ima stavba tudi zunanjo kupolo nad delom terase. Tako so lahko stanovalci na prostem tudi takrat, kadar dežuje.
Prezračevanje za višjo kakovost bivanja
Trend sodobne gradnje je tak, da so zgradbe čim bolj zrakotesne in energetsko učinkovite. Ker so imeli prejšnji lastniki drugačne bivalne navade, saj so stalno bivali v hiši in večino časa imeli odprta okna in vrata na teraso, se niso odločili za prezračevalni sistem. Nova lastnika, Damjana in Milan, pa v hiši ne prebivata stalno, zato opažata, da je zrak v notranjosti zatohel, ko po daljšem času prideta v istrski dom. »Dobro leto je tega, kar imava to hišo, in opazila sva, da se v kopalnici dela plesen, prav tako je kakovost zraka slaba, če so okna zaprta. Zato sva se odločila za vgradnjo decentralnega prezračevalnega sistema,« pojasnjujeta lastnika.
Kakovostni prezračevalni sistemi so ključni za dovajanje svežega in prečiščenega zraka ter odstranjevanje izrabljenega. Takšni sistemi delujejo stalno, tudi ko v objektu ni stanovalcev, in zagotavljajo optimalno ozračje v prostorih vse dni v letu.
Čeprav je hiša popolnoma opremljena in vseljena, je vgradnja prezračevalnih naprav hitra in preprosta. Domen Gjuras iz podjetja Lunos Hrvatska pojasnjuje, da v 90 odstotkih primerov vgrajujejo prezračevalne naprave v že vseljene objekte. »Pri vgradnji ne nastane veliko prahu, saj uporabljamo profesionalno opremo za vrtanje, ki je priklopljena na sesalnik. Tako je postopek hiter in čist.« O hitrosti vgradnje pa razkrije: »Običajno zjutraj pridemo, še isti dan popoldne pa prezračevalni sistem že deluje.«
Pred vsako vgradnjo prezračevalnih naprav se opravi ogled objekta, kjer se mojstri z lastnikom hiš ali stanovanja dogovorijo za točne pozicije prezračevalnih enot. »Vsaka prezračevalna naprava potrebuje električno napeljavo, ki jo lahko izvedemo nadometno ali podometno po dogovoru z lastniki,« razlaga strokovnjak iz Lunosa.
Prihranek pri hlajenju
Damjana in Milan prostore vile, ki se pozimi ogreva na kamin, poleti hladita s klimatsko napravo. A Gjuras zagotavlja, da bosta potem, ko bosta uporabljala prezračevalni sistem, manjkrat vklapljala hlajenje. »Prezračevalne naprave delujejo na principu rekuperacije. To pomeni, da vračajo temperaturo samega prostora: v zimskem času vračajo toploto nazaj v prostor, v poletnem času pa vzdržujejo hlad prostora in vseskozi dovajajo svež zrak. Omogočajo pa tudi poseben poletni režim prezračevanja. Prek pametne naprave lahko stanovalci na aplikaciji nastavijo prezračevanje tako, da med deseto uro zvečer in do šestih zjutraj z ventilacijo hladijo prostore, ne da bi odpirali okna,« še pojasni strokovnjak iz Lunosa.
Bazen in rastlinje za svežino
Osvežitev v vročih mesecih poleg ohlajenih in zračnih prostorov ponuja tudi čudovit bazen ob hiši, medtem ko dehtečo svežino prinašajo mikavne zasaditve na vrtu. Arhitekta sta predvidela zlasti uporabo avtohtonih rastlinskih vrst, ki ne zahtevajo veliko nege in vzdrževanja. Leora Dražul pojasnjuje: »Na vrtu prevladujeta rožmarin in sivka. Druge rastline, zlasti grmovnice, so uporabljene kot arhitekturni poudarki bodisi posamezno bodisi v skupini.« Tako vila, objeta v sredozemsko rastje, skupaj z urejeno okolico deluje kot harmonična celota.
Fotografije: Jasna Marin
