Letošnje toče so marsikomu že uničile vrt in pridelek, poletja pa še zdaleč ni konec. Ker strokovnjaki napovedujejo, da bodo toče v prihodnosti še pogostejše in debelejše, se splača vložiti v ustrezno protitočno zaščito vrta.
Priprava vrta
Vrt bo po toči lažje okreval, če bo dobro pripravljen, rastline pa zdrave. Pomembno je, da so stebla rastlin dobro obložena s prstjo: dodatna opora bo rastlinam med poletno nevihto v veliko pomoč. Priporočajo se dvignjene grede, saj se prst v njih ob vsakokratnem dežju ne spira s površine.
Rastline tudi celo leto ustrezno gnojimo, tako da rastejo zdrave in močne.
Rastline v koritih
Rastline v koritih pred nevihto prestavimo na suho – pod nadstrešek ali v notranjost. Že pred zasaditvijo načrtujemo lokacijo težjih korit, ki jih ne bomo mogli prestavljati: umestimo jih pod streho ali ob zid.
Zelenjavni vrt
Zelenjavni vrt bomo najlažje zaščitili z mrežo proti toči. Vrt že spomladi opremimo s konstrukcijo, ki je lahko zelo preprosta (nekaj visokih lesenih kolov, vkopanih v zemljo) ali pa zelo napredna (podkonstrukcija rastlinjaka, na primer).
Nato se odpravimo po nakup mreže. Mreža proti toči je navadno gosto pletena mreža iz sintetičnih vlaken, ki pa jo čez gredico napnemo le za čas toče. Če jo na gredi obdržimo preveč časa, lahko tvegamo pregrevanje rastlin in zemlje, hkrati pa omejujemo dostop opraševalcem. Takšna mreža je zelo vzdržljiva in vam bo – ob primernem shranjevanju – služila vrsto let.
Druga možnost je kovinska mreža, kakršno uporabljamo npr. za ograje kokošnjakov. Privijačimo jo na našo podkonstrukcijo (dovolj visoko, da se bomo lahko normalno gibali med gredami), tam pa lahko ostane celo leto, saj ne zadržuje toplote in ne zapira dostopa opraševalcem. Takšna mreža ledenih zrn ne bo zadržala, jih bo pa ustavila na njihovi poti in odbila stran od vašega pridelka.
Sadna drevesa
Sadna drevesa je težje sproti pokrivati, zato se drevo po navadi v celoti ovije v protitočno mrežo, čim se začnejo delati plodovi. Pazimo, da se v mreži ne ustvarjajo žepki, kjer bi se toča lahko nabirala. Ko sadje dozori, mrežo odstranimo. Čeprav ovito drevo ni prav nič privlačno, pa ima mreža več pozitivnih učinkov: na sadje meče senco, ki je še posebej blagodejna v avgustovski pripeki, hkrati pa onemogoči pticam in drugim živalim, da bi se dokopale do slastnih plodov.
Cvetlični vrt
Tudi cvetlični vrt lahko zaščitimo z mrežo, obstaja pa tudi več drugih možnosti. Cvetlične zasaditve ob ograji lahko prekrijemo s ponjavo, vrženo preko ograje in obteženo s kamenjem ali opeko. Nižje zasaditve lahko zaščitimo s posodo, košaro ali košem, ki jih za čas toče poveznemo preko preko rastline in obtežimo.
Po toči
Čeprav je preventiva lažja od kurative, je v obeh primerih – če smo rastline pred ledenimi zrni zaščitili ali ne – potrebno nekaj skrbi, da si bodo rastline hitreje opomogle:
1. počakajte dan ali dva, da se zemlja posuši, nato ocenite škodo – le-ta morda niti ni tako velika, kot se zdi takoj po nevihti;
2. porežite vse odlomljene dele rastline in z vrta počistite vse odpadlo listje. S tem boste rastline zaščitili pred stresom in plesnijo,
3. trajnicam, ki so izgubile veliko listja, porežite del cvetov. Tako bo rastlina lažje usmerila svojo energijo v novo zeleno rast;
4. mlada korenasta zelenjava (peteršilj, korenje, redkev ipd.) si bo od toče najtežje opomogla, če je izgubila svoj nadzemni del. Počakamo kak teden in opazujemo, če bo rastlina pognala nove liste; če ne, jo izpulimo in – če je še čas – posadimo nove sadike;
5. plodovke in sadna drevesa se bodo lažje opomogli. Takoj po toči poberemo vse zrele plodove: če so obtolčeni, jih takoj pojemo, vkuhamo ali zamrznemo. Nezreli, obtolčeni sadovi so zelo dovzetni za plesen, zato jih odstranimo z rastline ali pa zaščitimo s fungicidom;
6. stebla rastlin ponovno zasujemo s prstjo in jim zagotovimo dovolj opore; nato pa jih še pognojimo.
Fotografije: Pinterest
