Nekateri pleveli so še posebej agresivni in lahko zadušijo pridelke ali rože, v katere ste vložili veliko truda, da ste jih vzgojili. Predstavljamo vam najpogostejše plevele in načine za uspešno zatiranje.
Kaj je plevel?
Plevel je rastlina, ki raste na zemlji, ki jo je kultiviral in za svoje potrebe prilagodil človek ter zanj nima vrednosti oziroma celo ovira rast kulturnim rastlinam. Plevel je lahko tudi zatočišče za razne škodljivce, kvari kakovost pridelka ali pa ima škodljive vplive za širšo okolico. Na primer ovira tok vode v namakalnem sistemu, škodi zdravju ali zaradi čezmernega širjenja ovira promet …
Nima pa plevel vedno le negativne konotacije. Določene rastline so lahko v enih okoliščinah koristne, v drugih pa jih imamo za plevel. Recimo regrat: lahko je zelo koristen (prehrana), zdravilen (cvet), privablja opraševalce, po drugi strani pa na vrtu krade prostor solati in kvari videz lepo urejeni trati.
Poglejmo, katere rastline vam v vaših vrtovih najpogosteje kravžljajo živce in nekaj napotkov, kako se jih učinkovito znebiti.
Regrat
Regrat je širokolistna trajnica, ki raste med travo, v vrtovih, na sončni ali senčni legi. Ima močno korenino, listi so globoko zarezani. Rumeni cvetovi dozorijo v regratove lučke, ki jih sestavljajo semena. Regrata se boste najlažje znebili, če ga boste ročno izpulili s korenino vred ali uporabili herbicid.
Krvava srakonja
Enoletna trava, ki ji ustreza predvsem toplejše podnebje. Je bledo zelene barve, pokrita z dlačicami, raste pa na njivskih površinah, v sadovnjakih, vinogradih, vrtovih. Zraste do 50 cm visoko in se razmnožuje s semenom. Poganjki pogosto poležejo, kolenca na tleh se zakoreninijo, posledično se rastlina zelo hitro razrašča. Rastlino lahko kemično zatirate z vrsto pripravkov, tako pred setvijo, pred vznikom in po vzniku, ne pozabite pa tudi na puljenje. Najbolje je, če rastlino izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo, rahljajte zemljo okoli rastline še naprej, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.
Njivski slak
Večletna rastlina in ena bolj problematičnih plevelnih vrst pri nas. Slaku ustrezajo lahka, rodovitna tla. Ima pecljate liste, puščičaste oblike, gola stebla, ki so plazeča in se ovijajo okoli opore, ter trobentaste cvetove. Kako ga zatirati? S pravilno obdelavo tal lahko zmanjšate pojavnost plevela, in sicer je treba posejati rastline, ki dovolj hitro zasenčijo plevel. Večina herbicidov, ki so na voljo za zatiranje širokolistnih plevelov, je učinkovita za kratkotrajno zatiranje mladih rastlin. Za dolgotrajnejšo zaščito pa potrebne koncentracije herbicidov (glifosat) onemogočajo tudi kasnejšo rast kulturnih rastlin.
Bela metlika
Enoletna nitrofilna rastlina je eden najbolj razširjenih plevelov pri nas. Njeno rastišče so žitna polja, vrtovi, vinogradi, sadovnjaki … Odrasla rastlina zraste do 200 cm, najpogosteje od 30 – 100 cm, odvisno od vlage in rodovitnosti tal. Listi odrasle rastline so neenakomerno nazobčani, cvetovi pa so majhni, zelenkaste barve. Slepa in gostejša setev lahko v kombinaciji s kemičnim tretiranjem zadovoljivo zmanjša populacijo bele metlike. Rastlina je občutljiva na širok spekter foliarnih herbicidov (2,4-D, parakvat, dikamba).
Veliki trpotec
Večletna širokolistna rastlina, ki dobro uspeva v zbitih, vlažnih tleh. Odrasla rastlina zraste od 10 do 50 cm visoko ter cveti od pomladi do jeseni. Drobni cvetovi so nanizani v zgoščena podolgovata socvetja, seme pa je uporabno kot hrana ptic. Veliki trpotec lahko zatirate mehansko (z uporabo bran in kultivatorjev), in sicer pred semenjem. Ob manjši pojavnosti je možno ročno izkopavanje. Na voljo so tudi kemični pripravki, s katerimi učinkovito uravnavate populacijo velikega trpotca. Na vrtovih je pomembna vzpostavitev sklenjene ruše brez vrzeli, kjer bi lahko uspeval trpotec.
Komelina
Komelina je zelnata trajnica z do 70 cm visokim steblom. Listi so suličasti, cvetovi pa trištevni: spodnji je bel in droben, ostala dva pa sta velika in modra. Komelina je gojena kot okrasna rastlina, v naravi pa jo najdete predvsem na senčnih in vlažnih rastiščih. Odstranjevanje: Rastline populite oziroma izkopljete. To izvedete pred zrelostjo semen, da jih pri odstranjevanju še bolj ne raznesete. Če rastline še ne semenijo, jih posušite in zavržete na kompost, v nasprotnem pa jih posušite in oddate v sežig.
Navadni tolščak
Navadni tolščak je nizka, na zemlji ležeča in razvejana rastlina. Izvira iz Kitajske in Indije, kjer se uporablja kot začimba in hrana, pri nas pa jo imamo pretežno za plevel. Raste na sončnih mestih ob hišah in poteh, po vrtovih, njivah, predvsem v peščeni zmelji. Zatirate jo s prekopavanjem, ko so rastline majhne. Tudi zastirke in solarizacija tal sta učinkovita ukrepa za zatiranje tega plevela. Kemično tretiranje običajno ni potrebno.
Drobnocvetni rogovilček
Je enoletnica z razraslim steblom in visoka do pol metra. Pri nas se je udomačila v prvi polovici 20. stoletja, pri čemer predstavlja tipičen plevel njiv in vrtov. Rogovilčku ustrezajo senčna in sveža mesta in nasipi. Rastlino pred cvetenjem pokosite ali izrujete. Ko se razvijejo koški s plodovi, morate biti pri odstranjevanju previdni, da plodov ne razsejete. Odstranjene rastline, ki še nimajo zrelih koškov, kompostirate, sicer jih oddate v sežig.
Fotografije: Pinterest
