Čeprav plutovinasta tla niso nobena novost, saj jih poznamo že desetletja, pa so šele s trendom vračanja k naravi in naravnim materialom, postala zares razširjena in popularna po vsem svetu. Imajo številne prednosti pred lesenimi, vinilnimi, tekstilnimi ali keramičnimi talnimi oblogami, pa tudi nekaj slabosti, ki jih ne gre spregledati. Najbolje se je seznaniti tako s plusi kot minusi in šele nato sprejeti končno odločitev, ali je plutovinasta talna obloga primerna za vas.

O tem, kako pridobivajo pluto in iz nje izdelujejo različne pohištvene enote, smo pisali že tule. Tokrat pa podrobneje o pluti kot talni oblogi ter zakaj se je zanjo dobro odločiti in kdaj raje ne.

Prednosti

  • Pluta ima mehko, elastično površino in je prijetna za hojo. Ko prvič stopite nanjo, takoj začutite, da ne gre ne za les, ne za vinil, ampak nekaj povsem drugega. Prav zato je pluta primerna za prostore, kjer se veliko stoji, na primer kuhinje. Njena mehka površina je kot velika blazina, ki deluje zaščitno, kadar kdo po nesreči pade, zato je idealna tudi za otroške sobe ali stanovanja, kjer bivajo starejši, manj okretni ljudje, pri katerih je večja nevarnost padcev.
  • Pluta je dober toplotni in zvočni izolator. Notranjost plute je iz milijonov zračnih kanalov, ki delujejo kot ovire pri prenosu hrupa, hkrati pa zaradi nje privarčujete precej denarja za ogrevanje, saj isti zračni kanali, ki preprečujejo prenos zvoka, preprečujejo tudi vdor vročine poleti v prostor in pozimi iz prostora. Izolativna sposobnost materiala se meri s koeficientom R, ki pomeni “resistance” (angl. upor). V eni od raziskav se je izkazalo, da ima pluta toplotno upornost 1.125, keramične ploščice le 0.250 in hrastov les 0.638. Le volnena talna obloga ima večjo R vrednost kot pluta.
  • Ena od najboljših lastnosti plute je, da jo lahko obnavljate, brusite, tako kot parket in ji tako zagotovite vedno lep videz. Poškodbe enostavno pobrusite ter nato na površino talne obloge ponovno nanesete zaključni sloj. Brušenje lahko izvedete večkrat, odvisno od debeline plute.
  • Pluta je hipoalergena. V nasprotju s tekstilnimi talnimi oblogami, ki privlačijo prah, pršice in drugo umazanijo, pluta odbija te delce in jo je lažje čistiti. Zato omogoča tudi boljšo kakovost zraka v notranjih prostorih ter je primerna za alergije in astmatike.
  • Pluta ima antimikrobne sposobnosti. Vsebuje voskasto snov, imenovano suberin, ki odganja insekte in škodljivce. V plutovinasta tla se torej razni mikro-organizmi nikoli ne naselijo, kar pomaga pri ohranjanju zdravega življenjskega okolja.
  • Pluta je okolju prijazna. Je povsem naraven, obnovljiv material. Žanjejo jo tako, da ne poškodujejo dreves, prav tako je biorazgradljiva, ob koncu življenjskega cikla v okolju razpade kot organski odpadek.
  • Polaganje talnih plutovinastih ploščic je enostavno. Večina jih ima na zadnji strani samolepljivo folijo ali pa se jih polaga klasično s pomočjo lepila. Položeno oblogo je treba zaščititi z zaščitnim premazom, kadar se posamezne ploščice poškodujejo, pa jih enostavno nadomestite z novimi.
  • Nenazadnje je pluto zelo preprosto vzdrževati. Zahteva le občasno sesanje in brisanje, s katerim odstranite prah in drobno umazanijo. Polito tekočino pa je treba obrisati čim prej, da se na pluti ne naredijo madeži.

Slabosti

  • Pluta je slabše odporna na poškodbe. Če iščete talno oblogo, ki je zelo trpežna in neuničljiva, potem pluta ni za vas. Ker je mehka, jo lahko poškoduje že padec noža na tla, zlahka jo obdrgnejo pohištvene noge, hoja po njej v visokih petah, celo majhni delci umazanije (kamenčki) na njej delujejo kot brusni papir.
  • Na pluti se lahko poznajo trajne vdolbine. Če imate zelo težko pohištvo, se to lahko dobesedno ugrezne v pluto in zaradi tega morda kasneje pohištva ne boste mogli prestaviti drugam. Temu se lahko izognete tako, da težje kose pohištva postavite na tanke lesene plošče ali platforme, ki jih položite na pluto.
  • Pasji in mačji kremplji lahko na pluti povzročijo praske. Lastniki hišnih ljubljenčkov morate zato skrbeti, da živalim redno strižete kremplje.
  • Voda je lahko problem. Z zaključnim slojem sicer pluto zaščitite proti vodi in madežem, vendar ta zaščita ni popolna in če pride do večjega izliva vode, se pluta lahko deformira in obarva. Tudi visoka vlažnost v prostoru lahko vpliva na pluto tako, da se ta napihne, odebeli in začne odstopati.
  • Zaradi sončne svetlobe lahko začno plutovinasta tla bledeti. Če so sončni žarki uprti naravnost v tla dan za dnem, pride do razbarvanja materiala, kar pa lahko preprečite tako, da sonce zastrete z zavesami, žaluzijami ali roletami.

Foto: Pinterest