Morda se spomnite krasne Franckine hiše, najstarejše hiše na Kozjanskem, ki smo jo obiskali pred časom. Njena lastnica se je pred letom dni lotila še enega navdihujočega projekta, in sicer Domačije pri Štefki, ki se nahaja v vasi Most, v srcu Dolenjske.
Idilična domačija, ki se nahaja nedaleč od Mokronoga, je nekaj časa samevala, potem pa kot po tekočem traku menjala svoje lastnike. Eden izmed teh jo je v preteklosti tudi zgledno obnovil, zato je bila, ko jo je zagledala njena sedanja lastnica Andreja, stara domačija v dobrem stanju.
»Vse se začne z idejo, ki počasi zori, se pili in se spreminja. Kujejo se koraki, kako idejo doseči, in zbira se pogum, da se stori tisti prvi, odločilni korak. No, pri meni ni tako. Imam srečo, ali pa tudi ne, da delujem impulzivno, se odločam s srcem in ne analiziram veliko. Na hitro in brez pretiranega premišljevanja storim prvi korak, šele nato pa začnem razmišljati, kaj sem pravzaprav storila. Tako je bilo tudi pri nakupu Štefke,« o tem, kako so se njene poti križale s staro domačijo, pove Andreja.
Njena prijateljica je domačijo ugledala in jo želela kupiti, a se ji je zdela lokacija preveč odročna. Predaleč od Ljubljane. Zato je hišico s posestvom pokazala Andreji, ki je odhitela na ogled in v trenutku sprejela odločitev za nakup. Šele z nakupom pa je začela kovati načrte o tem, kaj bo z domačijo počela. »Želela sem, da postane Štefka prostor, kjer se bodo ljudje družili, smejali in ustvarjali nepozabne spomine,« danes pove. Domačijo je poimenovala po svojem pokojnem očetu Štefanu, da pa bi bil koncept še bolj domač, se je odločila za ime Štefka.
Glavna hiša na posestvu je bila že ob nakupu v dobrem stanju, česar pa za tradicionalni toplar in skedenj ne bi mogli trditi. In prav ta dva sta lastnico Andrejo prepričala v nakup. Navdušilo jo je dejstvo, da je na tako majhnem posestvu toliko različnih objektov, poleg toplarja in skednja še star svinjak, ki pa je v dobri kondiciji. Toplar in skedenj sta bila po drugi strani pošteno dotrajana in Andreja ni bila prepričana, ali bosta sploh preživela zimo, zato je začela kovati načrte za njuno obnovo.
Pred meseci sta toplar in skedenj dočakala temeljito preobrazbo. Toplar, lepotec iz leta 1890, je bil po kar 134 letih deležen popolne obnove. Andreja je dolgo časa iskala mojstre, ki bi bili pripravljeni poskrbeti za njegovo novo podobo, a so se vsi, kot po tekočem traku, izogibali projektu. Na srečo je na koncu le prišla do mojstra, ki jo je potolažil, da ni nič hudega, če se objekt sesede, saj je tako dotrajan, da ga bo nemogoče obnoviti. Zato so se odločili za popolno rekonstrukcijo; toplar so v celoti razstavili, desko po desko, in zamenjali ves poškodovan les ter ga sestavili nazaj (zamenjati je bilo treba skoraj 90 % lesa). Dobil je tudi novo kritino.
Kot rečeno je bila glavna hiša v dobrem stanju, saj je bila pred časom deležna prenove. Zato je Andreja z nekaj lepotnimi popravki poskrbela le za občutek domačnosti v interjerju. Tako je zamenjala kuhinjo in ji povečala površino, s tem da je umestila kuhinjski otok in dolg pult, ki se vije čez celoten prostor. V spalnici, ki je umeščena v prvo nadstropje, je dodala še dve zakonski postelji. Večina kosov v hiši je tako novih, za več domačnosti pa je dodala tudi nekaj starinskih – recimo staro skrinjo z ljubljanskega bolšjaka in pa stare jedilne stole. Pod veliko izdelkov, ki ustvarjajo toplino v prostoru, se podpisujejo slovenski oblikovalci in ustvarjalci.
Velika posebnost je tudi kopalnica. »V kopalnici je krušna peč. V kuhinji je tako le odprtina, in če pečeš, se s tem prijetno ogreva tudi kopalnica. Sicer je bila v hiši še ena krušna peč, a so jo prejšnji lastniki odstranili in na njeno mesto postavili kamin,« za konec še pojasni Andreja, ki se je podala na plemenito misijo ohranjanja slovenskih domačij z željo, da njihove prostore napolnijo srčni ljudje in veselje.
