Na pragu glavnega mesta, le nekaj korakov od zadnjih mestnih ulic, se razprostira Ljubljansko barje. Močvirne ravnice zaznamuje neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic. Čeprav je barje s svojimi posegi soustvaril človek, oči radovedneža hitro pretenta neskončno zelenilo, njegova ušesa pa zapolnijo pesmi ptic, žuželk in žab.
Na robu Barja je zrasel dvojček. Z lesenimi fasadnimi lamelami, ki spominjajo na visoke barjanske trave ter objekt ščitijo pred soncem in vetrom, je globoko zasidran v svojo pokrajino, hkrati pa stanovalcem nudi kar najboljše pogoje za umirjeno bivanje le lučaj od mestnega središča.
Jereb in Budja arhitekti so dvojčka načrtovali za trg: brez končnega uporabnika so njihovo načrtovanje omejevali le prostorski pogoji, pravilniki gradnje in pa seveda osebna in profesionalna zavezanost k lepoti, uporabnosti ter – na barjanskih tleh še posebej pomembnih – trdnosti in trajnosti.
“Glede na dano lokacijo, smeri neba in druge vplive v prostoru, smo določili parametre, ki so služili zagotavljanju najbolj enakovredni obravnavi obeh enot dvojčka. Ena ima več zahodnega sonca, druga pa več zavetja pred hrupom. Prva je torej usmerjena v polje, kjer zaenkrat prostorski plan ne omogoča dodatne pozidave, druga pa omogoča več zavetja pred vetrom. Ko načrtovalec preigra vse dane prostorske pogoje, upošteva vse pravilnike, se res sooči še z vprašanjem za koga pravzaprav gradi. Če znanega naročnika ne pozna in mu ne more predočiti vseh pomembnih vprašanj, se verjetno intimno sooči s podobo idealnega naročnika. Nehote morda v njem najde sebe. Ker si tako lažje odgovori na izzive oblikovanja,” za Ambiente pove Blaž Budja.
Tako sta nastali dve enoti dvojčka, ki sta navdih iskali simultano v tradiciji Barja – s specifiko temeljenja in varovanjem pred poplavami – pa tudi v širši slovenski graditeljski tradiciji.
“‘Gank’ – balkon, ki smo ga uporabili kot vezni element med vhodom in dnevnim delom objekta, je element širše regionalne identitete. Kot element je dodan osnovnemu delu hiše, od njega pa oblikovno ločen z uporabo drugega materiala. Vertikalne lesene lamele z igro sence morda res spominjajo na abstraktno podobo visokih barjanskih trav. Sicer pa služijo senčenju in ustvarjanju čipke, ki notranjemu prostoru hiše omogoča več intime,” pojasni arhitekt.
Enoti, vsaka od njiju v izmeri 192 m2, sta med seboj rahlo zamaknjeni, s čimer se med njima ustvari potrebna intima. Vsaka od enot je dopolnjena z nadstreškom za avtomobile, ki zasebno teraso še dodatno skrije pred radovednimi pogledi mimoidočih. Enota dvojčka je zasnovana v dveh etažah: v pritlični se razteza velik osrednji dnevni prostor, ki se preko terase zlije z barjanskim poljem. V nadstropju so umeščene tri spalnice z dvema kopalnicama: vsaka od spalnic pa ima še svoj izhod na gank in s tem neposreden stik z enkratno pokrajino. Navsezadnje pa lesena čipka ganka ustvari preprosto krinko, ki omogoča neovirano opazovanje barjanskih avtohtonih prebivalcev – ptic, srnjadi, pa tudi konjev, ki se pasejo na bližnjih travnikih.
Dvojček je hkrati arhitekturni presežek: ni le kataloška stavba, ki bi le zagotavljala najboljši izkoristek na najmanjši kvadraturi, kar je pri prodaji za trg v zadnjih letih edino merilo uspešnosti investitorjev, pač pa je njegova zasnova do zadnjega detajla premišljena in ustvarja kar najboljše pogoje za bivanje.
“Ko se človek odloči graditi lastni dom, je načrt pogosto le nujno zlo za dosego zastavljenega cilja. Mnogokrat je razumljeno kot birokratski škrat, ki onemogoča hitrejšo postavitev prve opeke. Nam se idejne faze razvoja projekta zdijo najpomembnejše. V tem času je moč preigrati vse kasnejše scenarije bivanja. Tako ima hiša ravno pravo število sob, ki so dobro osvetljene, ravno prav osenčene in dobro komunicirajo z zunanjim bivalnim prostorom. Ob zaključku načrtovanja in gradnje smo si tako tudi sami priznali, da bi zlahka bivali v taki hiši,” še zaključi arhitekt Budja, polovica arhitekturnega dvojca, večkrat ovenčanega s strokovnimi odličji na najvišji, nacionalni ravni.
Arhitektura: Jereb in Budja Arhitekti (Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc, Maja Slapernik, Zala Likavec Perovšek)
Fotografije: Blaž Budja
