Družina se je soočala z vprašanjem: kupiti hišo ali raje adaptirati stanovanje, da bo v njem dovolj prostora za odraščajočo družino? Na koncu so se odločili za slednje. "Danes vedno več ljudi po dolgih delovnikih in zahtevnih službah raje pobegne v naravo, kot pa da se po prihodu domov zapre nazaj v prostor ali pa loti domačih opravil, ki jih je v hiši bistveno več," pove arhitektka Tina Semolič iz arhitekturnega biroja ROPOT.
“Aktiven način življenja, ki ga je družina gojila že pred epidemijo, je dal povod za to, da obstoječe stanovanje raje prilagodijo svojim potrebam in večino svojega prostega časa raje namenijo pobegu v naravo in svojim hobijem,” razloži Tina. Z odločitvijo, da ostanejo v stanovanju, pa je prišel tudi nujen premislek, kako ga prilagoditi odraščajoči družini. Otroka sta namreč potrebovala vsak svojo sobo, s tem pa je nastala potreba po novi spalnici. Prostor zanjo so se odločili poiskati v 44 m2 velikem bivalnem prostoru.
Brez rušitev ni šlo. Padlo je nekaj predelnih sten, postavile so se nove. “Na mestu, kjer je bila kuhinja, smo predvideli spalnico. Steno med bivšo kuhinjo in sobo brez oken smo porušili: del smo priključili spalnici, kot garderobo; preostali del pa preobrazili v kuhinjo,” popolno rošado tlorisa na kratko oriše arhitektka.
Kuhinja, po novem umaknjena v nišo, dobiva naravno svetlobo preko dnevne sobe in skozi stekleno steno v spalnici. Arhitektka je pazljivo izbrala tudi materiale, da bi bila kuhinja kljub indirektni osvetlitvi svetla in prijetna. Pohištvo je belo, ploščice glazirane, del stene nad pultom pa je obložen z ogledalom. Kuhinja se delno podaljša tudi v bivalni prostor – tako z visokim nizom kot z majhnim zajtrkovalnim kotičkom, ki kot polotok hkrati deli in združuje dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo.
Oprema v dnevni sobi se je prilagodila velikosti obstoječega kavča. Tako je tik ob kavču nizka polička za odlaganje daljinskih upravljalnikov, časopisa ali kave, nad njo pa še velika, v mreži zasnovana omara, ki z odprtimi in zaprtimi shranjevalnimi površinami v prostor vnese tako dinamiko kot red. Okrogla, raztegljiva jedilna miza zavzema malo prostora: umeščena pa je na najsvetlejši in najprijetnejši del stanovanja, tik ob balkonsko ložo.
Spalnica pod poševnim stropom je načrtovana z mislijo na kar največji izkoristek razpoložljivega prostora. Tako kljub majhni površini deluje kar največje.
“Vsi prostori se med seboj dinamično povezujejo in dopolnjujejo,” pove arhitektka in pojasni: “To je razvidno tako v tlaku, ki je povsod enoten, kot pri opremi, ki je bila vsa izdelana po meri. Med seboj se povezujejo tudi materiali, kot so hrastov furnir, ki ga je mizar popolnoma uskladil s tonom parketa, steklo, keramika, plastika, bakreni poudarki, bele površine ličnic ter rumeni barvni poudarki.”
V biroju ROPOT so vodili tudi koordinacijo izvajalcev in nadzor izvedbe. “Vse prenove so v izvedbeni fazi polne izzivov in v naprej nepredvidljivih situacij, ki jih je potrebno dnevno usklajevati in ki zahtevajo kljub narisanemu izredno predanost snovalca interierja, da projekt pripelje do konca,” še zgodbo o skrbno premišljenem in natančno izvedenem projektu, ki bo družini omogočil prijetno, aktivno in udobno bivanje na dolgi rok, zaključi arhitektka.
Interier: ROPOT
Fotografije: Marko Vitas
