Pojem »belega vrta« je v hortikulturi znan vse od pojava slovitega vrta pri dvorcu Sissinghurst v angleški grofiji Kent. Pisateljica Vita Sackville-West je tam ustvarila enega od klasičnih angleških vrtov. V njem je oblikovala tudi zasaditev z okrasnimi rastlinami, ki imajo bele cvetove ali so njihovi listi srebrni oziroma sivkasti.
Marsikdo, predvsem ljubiteljske vrtnarice, v takšnem enobarvno zasnovanem vrtu najdejo navdih in oblikujejo svoje, skromnejše različice »belega vrta«.
V Logatcu smo našli vrt in hišo, v katerih prevladuje bela barva, v številnih odtenkih. Lastnica, gospa Majda Vodopivec, je v mladosti v reviji videla niz fotografij belo cvetočih rastlin in iz teh slik so vzniknile njene sanje o belem vrtu, ki jih je uresničila pozneje.
Na robu Logatca je pred približno tremi desetletji zgradila novo hišo, kot pravi sama, »na njivi«. Odprto okolico hiše je želela oblikovati tako, da bo njen vrt postal zaseben prostor, nekakšna zelena oaza. Danes je njena oaza res tako obrasla in odmaknjena, da njen čar zaznamo šele, ko se pripeljemo tik pred vrtni vhod.
Pot, ki vodi k hišnemu vhodu, že nakazuje glavne poteze vrta. Majda Vodopivec je narisala zasaditveni načrt grede ob tej poti, katere začetek in konec označujeta belo cvetoči potoniki, med njima se razraščajo hoste, belo-zelene okrasne trave in praproti, izstopajo pa latnate hortenzije.
Glavni del vrta leži za hišo. Obraščajo ga magnolije, nepravi jasmin, medvejke in potonike; poleti pa se oblasta socvetja hortenzij sorte ‘Annabelle’ sprimejo v dolg, razkošen bel niz pred visoko zeleno živo mejo.
Najlepši pogled na vrt se lastnici ponuja s klopi, s katere občuduje svojo oazo ob sončnem zahodu.
Tudi teraso z mizico in stoli, ki predstavlja podaljšek dnevnega prostora, obdaja belo cvetje.
Pri iskanju zasnove za hišo se je lastnica oprla na videz starih hiš na Notranjskem, kar je arhitekt Andrej Mlakar, avtor načrta, na svoj način interpretiral v novem objektu. Iz ene od obeh vhodnih vež vstopimo v osrednji, dvovišinski dnevni prostor. Visoko panoramsko okno nasproti vhoda vabi na vrt.
Tako hišne stene kot stavbno pohištvo so bele, izstopajo pa poudarki, kot so bakreno obarvana stena v kuhinji ter zlate stene v sanitarijah in spalnici. Ta odstopanja od beline temeljijo na nasvetih mojstrice feng-šuja, ki je predlagala vnos hladnih, kovinskih barv.
Majda Vodopivec na vprašanje, zakaj ji je bela barva tako blizu, odgovarja: »Ko pridem na pisane vrtove, v barvito označene domove, so mi videti lepi. Ko pa se odločam zase, za svoj dom in vrt, pa iščem mir, nevsiljivo lepoto in se odločam za te nežne barve. Tukaj je vendar veliko smetanaste, vanilja barve. Prav hladne bele pravzaprav menda ni. Neka milina je v tem. Zanimivo, da je hiša v teh barvah že od leta 2008 in še vedno mi je lepo.«
V resnici belina v hiši ni nasičena, saj jo mehčajo sence, odboji svetlobe skozi velika okna in odsevi opreme. Verjamemo lastnici, da je očarljivo spremljati ples svetlobe, ki ga uprizarjajo žarki med sončnim zahodom pozimi, ko se lovijo po steni dnevne sobe, skozi veliko stekleno steno, vrt pa počiva pod belo sneženo preprogo.
Fotografije: Mateja Košir, arhiv lastnice
