S hladnega severa prihaja verjetno najbolj priljubljen in razširjen arhitekturni slog, skandinavski. Prepoznamo ga po izčiščenih linijah in umirjeni barvni paleti, a skandinavska arhitektura je še precej več kot to, je oblikovanje prostora v sozvočju z naravo in mislijo na uporabnika. Je na prvi pogled preprosta, a nadvse učinkovita in obenem udobna.
Ob vse bolj priljubljeni tipski gradnji se izgublja karakter okolja, saj lahko enake objekte najdemo tako v obalnih območjih, kot tudi hribovitem svetu. Skandinavska arhitektura je pravo nasprotje temu. Teži namreč k tezi, da mora objekt upoštevati edinstvenost lokacije in klimatske pogoje, čeprav je mogoče posamične zakonitosti arhitekture enostavno adaptirati v nova okolja. Osredotoča se na udobje uporabnika, z upoštevanjem okolja, v katerem je objekt postavljen. Velik poudarek posveča notranjosti. Zaradi dolgih in mrzlih zim Skandinavci velik delež časa preživijo v zaprtih prostorih, kar je botrovalo k nastanku trenda »hygge«, katerega glavno vodilo je prav udobje.
»Hygge« je načelo, močno zasidrano v skandinavski način življenja in bivanja. V arhitekturnem smislu ga je mogoče opaziti v naravnih teksturah, umirjeni paleti barv in udobju. Slika oazo miru, navdahnjeno z minimalizmom in nevtralnimi odtenki. Skandinavski domovi se ponašajo s malo, a skrbno izbranimi pohištvenimi kosi, kar pa ne pomeni, da so ti dragi in ekstravagantni, ravno nasprotno, so preprosti in skladni z ostalim interjerjem. Prav po zaslugi nenasičenosti s pohištvom, je v skandinavskih domovih lažje ohranjati red. Sedežne garniture kar vabijo k počitku, odlikujejo jih udobne blazinice in pregrinjala v katera se lahko zavijemo ob večerih. Jedilna miza je dovolj velika, da lahko gostimo prijatelje, saj je eno izmed vodil »hygge« tudi druženje.
Tudi dobro zasnovana arhitektura je eden izmed razlogov, zakaj skandinavski narodi sodijo med najbolj zadovoljne na svetu. Za vas smo pobrskali po družabnih omrežjih in našli nekaj čudovitih primerov skandinavske arhitekture in interjerja, katere načela je mogoče enostavno vklopiti v vaš dom.
Lesene hišice, ki dihajo z naravo
Simpatična štiričlanska družinica si je uredila dom v čudoviti leseni hišici na jugozahodu Finske. Hiša meri 180 m2 in ima velikansko streho, katere napušč na treh straneh meri tudi do sedem metrov ter ustvarja prijetno zunanje pokrito bivalno okolje. Osrednji dnevni prostor, visok kar pet metrov, je osvetljen z velikanskimi steklenimi površinami, ki gledajo na bližnji gozd. Opazovanje dreves v letnem času je po mnenju lastnikov svojevrstno umetniško delo.
Eno z naravo je tudi impozanten lesen objekt na jugovzhodu Švedske. Počitniška hiša, ki se nahaja na majhnem otočku je obkrožena z borovci, le nekaj korakov stran pa valovi hladno morje. Silhueta spominja na šotor, saj je arhitekte pri oblikovanju navdahnilo preživljanje časa v naravi, osnovna ideja pa je bila oblikovati počitniško hišico, ki je enostavna za vzdrževanje. Lesena notranjost odraža bližino gozda, pohištva je malo, saj oblikovalci niso želeli odvračati pozornosti od dih jemajočih pogledov na odprto morje in bližnji svetilnik.
Severno od Stockholma se v zavetju borovcev in brez nahaja čudovita lesena arhitektura, ki diha skupaj z okoliškim gozdom in bližnjim jezerom. Hiša zaradi svoje lege in velikih steklenih površin nudi ogromno dnevne svetlobe, zasnovana je tako, da vas ob zajtrku obsije jutranja svetloba, ob koncu dneva pa iz spalnice občudujete sončni zahod. En del objekta je namenjen bivanju, drugi spanju. Tako kot dnevni del se tudi spalni prostori odpirajo proti naravi, terasa pa predstavlja podaljšek bivalnega prostora orientiranega proti čudovitemu jezeru.
Najbolj navdihujoči interjerji očitno nastajajo prav ob pogledu na jezero. V bližini največjega norveškega jezera Mjøsa namreč stoji 155 m2 velika hiša, ki po mnenju arhitektov z interjerjem pooseblja princip »hygge«. Odlikujejo jo številni udobni kotički za druženje in branje ter velike zastekljene površine s pogledom na jezero. Interjer je izčiščen, minimalističen, a nudi veliko udobja in priložnosti za druženje. V notranjosti se izmenjujeta sivina in les, tekstil je v zemeljskih tonih.
Nadvse zanimivo je tudi domovanje mlade družine, ki si je, ker ni našla primerne hiše na trgu, zgradila kar svojo. Njihov prvi pogoj je bila svetloba, zato je domovanje opremljeno z velikimi steklenimi površinami in umirjeno barvno paleto. Les je viden tudi v interjerju, saj se je družina odločila, da ga ne bo prekrivala in barvala, temveč samo primerno zaščitila. Dom so opremili z zelenjem in izbranimi pohištvenimi kosi, impresiven pa je tudi strop v osrednjem prostoru, ki se dviga kar šest metrov visoko.
