Obiskali smo prenovljeno stanovanje v Ljubljani, iz katerega se odpirajo razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe.
Pred prenovo je bilo stanovanje po pričevanju arhitektov Ane Doles in Martina Gustinčiča iz studia Mehanizem precej zapostavljeno, kljub svojim številnim prednostim. »Z izjemo visokih stropov in lepih razgledov so se druge kakovostne prednosti z leti spremenile v težave. Stanovanje je potrebovalo popolno prenovo, od tlakov do strehe, sten in stavbnega pohištva do vseh instalacij,« pripovedujeta.
Potrebo po posodobitvi vseh vgrajenih materialov sta arhitekta vzela kot priložnost, da razmislita tudi o funkcionalnih izboljšavah.
Pred prenovo nas je ob prihodu v stanovanje pričakal dolg in temačen hodnik. Z rušitvenimi deli pa se je značaj predsobe popolnoma spremenil. »V trenutku, ko prestopimo prag, očara pogled na Kamniško-Savinjske Alpe,« pripovedujeta avtorja, ki sta predelno steno med hodnikom in spalnico nadomestila z veliko stekleno steno. Prek nje globoko v hodnik prodira naravna svetloba.
»Stanovanje ima zaradi tega nepričakovan razpored ‒ z odprto stekleno steno namreč takoj za vhodnimi vrati vstopimo v spalnico. Oko se nam ne ustavi več na steni hodnika, kot se je pred prenovo, temveč se pogled skozi okno odpre v daljavo. S temnega stopnišča vstopimo v prostor intenzivne svetlobe.«
Spalnica je tudi osnovni oblikovalski poudarek tega podstrešnega stanovanja. Njen tloris se je z nekaj gradbenimi deli razširil, tako da zdaj poleg velike garderobne omare vsebuje tudi manjši zeleni kotiček. »Ker stanovanje nima balkona ali terase, smo pod strešnimi okni ustvarili vrt ‒ del spalnice je majhen, a bogat rastlinjak,« razlagata arhitekta.
Postelja stoji na sredini prostora. Da pa bi paru zagotovili umirjen počitek, so na strop namestili zaobljeno karniso, s katere visi težka zavesa v barvi sivke. Ta omogoča, da se postelja zastre v kokon; hkrati z intimo pa zavesa uravnava tudi količino dnevne svetlobe, ki prodira v spalnico.
Celotna vzhodna polovica stanovanja je tlakovana v svetli keramiki, ki jo tudi optično poveča. Z izjemo steklene stene in zavese pa so vsi preostali elementi zelo subtilni. Eden od njih je tudi dolga vgradna omara na hodniku, v kateri se skriva ‘skriti’ prehod v kopalnico.
Bivalni del pa je, v nasprotju z umirjenim in izčiščenim vhodnim delom, prava vizualna poslastica. Tlakovan je s parketom, položenim v ribjo kost, v njem pa se prepletajo številni materiali, barve, teksture in oblikovalski poudarki ‒ od gorčično rumene žametne sedežne garniture, prek črne kuhinje z modro-zelenim pultom, perforiranih ličnic kuhinjske omare, usnjenih stolov Lupina oblikovalca Nika Kralja, črnih vrat in črne mize pa vse do kavne mizice, oblečene v zrcala … Vsak kos opreme dopolnjuje in nadgrajuje živopisano kompozicijo kuhinje, jedilnice in dnevne sobe.
Velik poudarek v dnevnem prostoru je tudi manjši delovni kotiček s knjižno omaro, ki z vsemi osebnimi predmeti, sobnimi rastlinami, dekoracijo in knjigami v prostor vnese občutek domačnosti.
Veliko razmisleka ob prenovi pa je bilo namenjenega svetlobi. »Z velikimi strešnimi okni in veliko svetlobe takoj vemo, da smo na vrhu stavbe, zaradi visokih stropov pa nimamo občutka, da smo v mansardi. Stanovanje je lahkotno, svetlo in igrivo. Raznovrstna in celostna premišljena osvetlitev je dodatni element, s katerim lahko zvečer ustvarjamo različna vzdušja in ambiente, čez dan pa svetila prostor dopolnjujejo s svojimi oblikami,« še skleneta avtorja prenove.
Interier: Mehanizem
Fotografije: Aleš Rosa
