Hiša blizu Slovenskih Konjic je eksperiment v obliki, pomenu in funkciji stavbnega ovoja.
Hiša za lokalnega zdravnika sedi na griču nedaleč od Slovenskih Konjic, pokrajini, prepredeni z vinogradi. Progast in kolažiran vzorec kulturne krajine je arhitekte tako navdihnil, da so se odločili nanjo navezati tako z obliko kot s strukturo zunanjega ovoja.
Nastala je hiša – po tlorisu in prerezu sicer povsem pravilna in orotogonalna – ki s svojim zgubanim ovojem ustvarja poudarek v okolju, polnem anonimne socialistične gradnje. Od zgoraj navzdol je ovoj pločevinast, terasne niše in odprtine v pritličju pa so oblečene v kontrasten, topel les.
Zgubana fasada kot premišljen ovoj racionalne hiše
Fasada, ki na prvi pogled deluje kot naključna skulptura, je skrbno zasnovana tako, da ustvarja nadstreške in ščiti okenske odprtine pred poletnim pregrevanjem, hkrati pa dovoljuje nizkemu zimskemu soncu, da pasivno ogreje hišo. Nepravilne oblike se pojavijo tudi v ureditvi okolice – v terasah, klopeh in mizah dinamične oblike, ki kot stalni elementi oblikujejo ambiente za preživljanje prostega časa ter postavljajo mejo med stavbo in naravo, ki jo obdaja.
Notranji ambienti so zasnovani racionalno in prilagojeno potrebam družine: poleg bivalnih delov se v pritličju nahaja še zasebna ordinacija; spalnice so umeščene v nadstropje. Iz osrednjega prostora hiše se odpira čudovit razgled na bližnje mesto ter okoliško hribovje, ki ga minimalistična notranja oprema nikakor ne želi preglasiti.
Ta zanimiva skulptura, reinterpretacija z vinogradi obdelanega meteorita, je dovolj povezana z naravo, da jo interpretiramo kot njen integralni del, hkrati pa izraža povsem sodobne tendence, ki jih lahko povežemo ne le z napredkom, pač pa tudi z neustavljivo življenjsko energijo. Popoln dom za zdravnika, torej.
Arhitektura: Scapelab (Marko Studen, Boris Matić, Jernej Šipoš, Katarina Hosar, Peter Sovinc, Tomaž Budković, Miha Brezavšček), 2012
Fotografije: Bor Dobrin
