V Bliznaku, nedaleč od Kragujevca, je nadvse zanimiva arhitekturna stvaritev, ki je nastajala z velikim spoštovanjem do narave. Počitniška hišica na srbskem podeželju, v objemu Homoljskih planin, je bila že od vsega začetka zasnovana z mislijo na trajnost, z vizijo po uporabi obnovljivih surovin. Kakšen je rezultat, preverite sami.
Vizija para o tem, da bi na srbskem podeželju postavil počitniško hišico iz obnovljivih gradbenih materialov, je pri arhitektih Bach Mühle Fuchs in srbski arhitektki Ljubici Arsić, ki deluje v Zürichu, sprožila različne odzive. Kako oblikovati počitniško hišico, ne da bi skazili neokrnjeno krajino? Kako graditi v tujem kontekstu z uporabo lokalnih materialov? Rezultat vprašanj je prefinjena oblika, ki temelji na okoliških materialih in zato opredmeti okolico. Namesto posnemanja krajine je hiša zasnovana kot artefakt, kot delo, ki je plod človeških rok.
Samostojen objekt, ki lebdi nad hribom, je orientiran proti najvišji vzpetini na obzorju, ki jo uokvirjajo tudi osrednje zasteklitve na fasadi. Čeprav hiša v nepozidanem okolišu srbskega podeželja izstopa, pa se hkrati z uporabo materialov povezuje nazaj s tem okoljem. Z naravo. Konstrukcija je lesena, stene objekta pa so zapolnjene z materialom, izdelanim iz industrijske konoplje.
Prav osnovna gradbena materiala objekta sta pogojevala tudi njegovo obliko. Da bi kar najbolj povečali razpon, so morali uporabiti lesene nosilce. Različne višine nosilcev tvorijo streho, različne razdalje med stebri pa kotne točke podpornih, kotnih sten.
Pravokotno obliko objekta dopolnjuje trikoten rastlinjak ob strani, kjer lahko družina sama goji zelišča in vrt. Notranjost se podreja zunanjosti in pusti, da spregovori narava. Pri oblikovanju interierja so uporabili izbrane kose, ki ne zapolnjujejo obodnih sten stavbe, temveč so umaknjeni proti njeni sredini.
Prekrasna hiša je rezultat osebnega raziskovanja trajnostne arhitekture, kot kombinacije ekoloških gradbenih materialov in preprostih tehnik gradnje. Deloma samogradnje. Hiša črpa svojo moč kot znanilka spremembe, ob tem pa se paradoksalno naslanja na tradicionalni tip gradnje.
S svojim nizkotehnološkim pristopom je pomembna alternativa gradnje, ki je človeku in okolju prijazna, hkrati pa s svojo vizijo kaže pomembno pot v prihodnost.
Foto: Marko Milovanovic, Ljubica Arsić, Daniel Fuchs
