"Dobrodošli v kraljestvu morskih rakov, koz in galebov," vabi spletni stran prenovljenega hotela Grand Koper. Pod barvit in intriganten interier hotela so se podpisali AKSL arhitekti, celostno grafično podobo, z vsemi raki, kozami in galebi vred, pa je za hotel izdelal v svetu prepoznan oblikovalec tekstilij, David Tavčar.
Pred začetkom načrtovanja prenove je prof. dr. Neža Čebron Lipovec izdelala obsežen Elaborat o razvoju in pomenu Hotela Koper, v katerem so bile odkrite vse plasti njegove zgodovine. Stavba, v kateri je danes Grand hotel Koper, se je leta 1939 začela graditi kot mestna šola, a nikoli ni bil dokončana. Po vojni je njegovo preobrazbo v hotel prevzel Edo Mihevc, ki je dodal sprednji del in učilnice preobrazil v hotelske sobe. Zgradba, postavljena na elitno lokacijo ob mestnem pristanišču, le lučaj od živahne mestne tržnice, je takrat nadomestila kar nekaj starega mestnega tkiva: tako italijanski arhitekt izvirne stavbe Angiolo Mazzoni, kot kasneje Edo Mihevc, pa sta stavbo zasnovala v racionalistični modernistični estetiki brez vseh tradicionalnih beneških prvin – z izjemo vhodnih arkad hotela, ki so se takrat spogledovale z loki na nekdanjem skladišču soli.
Stavba se je v svoji pestri zgodovini večkrat prenavljala in spreminjala; tako od interierja, ki sta ga zasnovala Mihevc in Olga Rusanova, ni ostalo skorajda nič. Le lice stavbe s trojno arkado in strogim ritmom oken hotelskih sob že od začetka ostaja nespremenjeno. Arkada je tako postala osrednji oblikovni motiv, na katerega so se oprli AKSL arhitekti pri oblikovanju nekaterih detajlov interierja.
Špela Leskovic in Aleš Košak, gonilni sili AKSL arhitektov, sta od novega lastnika, sicer starega mačka v gostinsko-turistični panogi, Aleša Piščanca (sladolednica Vigo, Villa Majda …) prejela projektno nalogo, naj ustvarita hotel, kot ga ni v radiu 500 kilometrov. Naročnik je želel hotel, ki bo privabil tako mlade družine, ki si želijo drugačnih poletnih počitnic od tistih, ki jih ponujajo sosednji primorski hoteli; pa do poslovnežev, športnikov in svetovnih popotnikov.
Arhitekti pa so v prenovi stavbe videli še dodaten potencial: želeli so obuditi nekdanji kulturni in socialni pomen hotela – stičišča gostov in prebivalcev širšega obalnega območja. V pritličje, ob glavno ulično promenado, so tako skupaj z naročnikom umestili dve restavraciji – pizzerijo Caprizzo in a la carte restavracijo Capro – ter kavarno Carlo. Sem so na kosilo, večerjo ali osvežilno pijačo vabljeni ne le hotelski gostje, pač pa tudi domačini; pritličje hotela pa tako postane dnevna soba vseh obiskovalcev in prebivalcev mesta.
Ta, javni del, je zasnovan s številnimi drznimi in nepričakovanimi poudarki, ki hotel v mednarodnem slogu postavijo nazaj v njegovo specifično geografsko lokacijo – na stik Mediterana in nekdanje Habsburške monarhije. Arhitekti so izraz zasnovali tudi kot hommage izvorni notranji opremi Eda Mihevca in prof. Olge Rusanove, ki je bila polna tekstur in dekoracije.
Na tem mestu se tako prepleta sodobni oblikovni izraz s klasičnimi materiali, ki jih lahko najdemo na relaciji Benetke – Dunaj: s keramičnimi ploščicami z izgledom paladijanskega teraca, teracotta ploščicami, položenimi v ribjo kost, z ogledali obloženim stropom lobby-ja, velikimi lestenci v zlatih odtenkih, umetelno zasnovano stekleno predelno steno … Vsi ti elementi pa se prepletajo še z izvirno grafično podobo, ki nad prostorom izrazito dominira: z veliko ilustrirano tapiserijo v restavraciji, z ročno poslikanimi keramičnimi krožniki, pritrjenimi na strop picerije, ali pa z zaveso, prav tako izdelano prav za ta projekt in potiskano z izvirno ilustracijo kozjih glav.
Pod grafično podobo se je podpisal priznani slovenski oblikovalec tekstilij David Tavčar, ki je želel z ilustracijami prostoru na inteligenten in humoren način dati svojo lastno, nezamenljivo identiteto. Prav koze – prav nič tipičen mediteranski motiv – so primer oblikovanja, ki intrigira in preseneča: v času papeža Gregorja I. je bil Koper namreč imenovan Issula Capraria, ali po slovensko, Kozji otok.
Hotelske nastanitve so mnogovrstne – od družinskih sob pa do večjih apartmajev, hotel pa nudi tudi wellness kotiček z masažo in nego. Če povzamemo kar z besedami lastnikov: Grand Koper vabi s “kraljevo posteljo, epskim dizajnom, pogledom na morje in s hrano, ki se topi v ustih.”
Interier: AKSL arhitekti (Špela Leskovic u. d. i. a., Aleš Košak u. d. i. a., Vita Marolt mag. arh., Samantha Konec mag. arh., Maja Pečar mag. arh.)
Celostna grafična podoba: David Tavčar
Fotografije: Janez Marolt
