Po podatkih strokovnih institucij je v Sloveniji plesnivih več kot 50 tisoč stavb in še več jih je »bolnih«, ker v njih ni ustrezne menjave zraka. Plastična in večslojna okna v prostorih zadržujejo zrak, kar kljub določenim prihrankom ni zdravo. Kako ukrepati? Rešitev je prisilno prezračevanje, o katerem smo se pogovarjali z Milanom Kusterjem, univ. dipl. ing. gradbeništva in direktorjem podjetja Lunos, kjer so specialisti za prezračevanje.
Zakaj je torej prezračevanje tako pomembno?
Vse pohištvo, preproge, zavese pa tudi zidne barve v majhnih količinah v zrak spuščajo strupene snovi, ki so na dolgi rok zelo škodljive za zdravje. V kolikor našega doma ne prezračujemo redno, se koncentracije strupenih snovi povečajo in že ob vstopu v prostor začutimo zatohlost in slab zrak.
Poleg omenjenega pa ne smemo pozabiti niti na prekomerno vlago. Tuširanje, sušenje perila, kuhanje, potenje … povprečno povzročijo okoli 15 litrov vlage dnevno, ki ostaja v našem domu, če nimamo urejenega prezračevanja. Vlago vsrkajo stene in slej ko prej pride do nastanka plesni.
Skratka, prezračevanje našega doma je potrebno približno tako kot dihanje pri človeku. Zrak se enostavno izrabi, koncentracija CO2 v primerjavi s kisikom se dvigne in potrebno ga je zamenjati. Ta proces pa mora teči nenehno, ne glede na letni čas.
Milan Kuster, direktor podjetja Lunos ob prevzemu nagrade za uspešnost na slovenskem trgu
Je decentralni prezračevalni sistem najboljša rešitev, da se rešimo prekomerne vlage, zatohlosti in škodljivega zraka?
Da, optimalna rešitev je vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema, ki poskrbi, da so izmenjave zraka kontrolirane (ne preveč in ne premalo), da pri tem ne izgubljamo dragocene energije in tako poskrbimo za zdravje stanovalcev ter tudi objekta.
Kakšne so prednosti takšnega prezračevanja?
Dostopna cena, možnost vgradnje kadarkoli (tudi v obstoječe objekte), neslišno delovanje, najboljši filtrni sistem (tudi proti cvetnemu prahu), nizki obratovalni stroški in enostavna vgradnja.
Pravite, da se lahko decentraliziran sistem vgradi tudi naknadno, v starejše stavbe?
Decentralni sistem z rekuperacijo je optimalna izbira za novogradnje, pri sanacijah pa se največkrat svetuje hibridni ali higrosenzibilni sistem prezračevanja. V primeru menjave oken in izboljšanju izolacije je tak sistem nujen – sicer je objekt invaliden in samo vprašanje časa je, kdaj bodo zidovi zacveteli.
Kako poteka prezračevanje?
Vse enote decentralnega sistema so med seboj povezane, za kar ni potrebno vgraditi prezračevalnih kanalov. Zrak se dovaja skozi čiste prostore in se odvaja v umazanih. Vse poteka avtomatsko v odvisnosti od vlage in temperature v prostorih. Lahko izberemo sistem z rekuperacijo, ki je energetsko učinkovitejši ali pa higrosenzibilni sistem, pri katerem zraka ne dogrevamo. Strokovnjak vam bo znal svetovati, kateri sistem je optimalen za posamezni objekt.
Koliko energije privarčujemo s prisilnim prezračevanjem v primerjavi z odpiranjem oken?
Prihranki energije so med 25 in 30 odstotki v primerjavi z odpiranjem oken.
Ali lahko z odpiranjem oken in prepihom večkrat na dan sploh dosežemo tak učinek kot s prisilnem prezračevanjem?
Nikakor ne. Pri prezračevanju skozi okna nikoli ne zamenjamo celotnega zraka v našem domu, zračni tokovi niso pravilno usmerjeni in zrak ni prefiltriran. Pa tudi nihče od nas nima ne časa ne volje vsake tri ure delati popolnega prepiha (tudi med spanjem). Razlika v udobju in kakovosti zraka je ogromna.
Koliko okvirno znaša investicija v prezračevalni sistem za povprečno veliko stanovanje?
Cena je odvisna od tipa objekta, razporeditve prostorov in izbire sistema. Najcenejša izvedba za stanovanja vas pride okoli 1.000 EUR, najdražji in najkvalitetnejši sistemi z rekuperacijo pa stanejo okoli 4.500 EUR za enodružinsko hišo.
Ali je vzdrževanje prezračevalnega sistema zapleteno? Kako se čisti prezračevalne cevi? Na koliko časa je potrebno menjati filtre?
Vzdrževanje prezračevalnega sistema je podobno v vseh letnih časih, le pozimi priporočamo pogostejše splakovanje trajnih filtrov (na dva meseca) zaradi večje onesnaženosti zunanjega zraka.
Filtri se enostavno sperejo pod tekočo vodo in vstavijo nazaj v prezračevalni element.
Kolikšna pa je življenjska doba filtrov?
Trajni filtri imajo življenjsko dobo okoli 5 let. Po tem času jih zavržemo in vstavimo nove.
Če uporabimo filtre z dodatno zaščito, ki zadržijo do 98 odstotkov vseh umazanih delcev, pa jih je potrebno menjati na približno 3 mesece v mestu oziroma na 6 mesecev v primestni lokaciji ali na podeželju.
Se lahko Slovenci na področju prezračevanja primerjamo z bolj razvitimi evropskimi državami?
V razvitih evropskih državah (Nemčija, Avstrija, Švica) zadnjih 10 let vsaka energetska sanacija obvezno vključuje tudi vgradnjo prezračevalnega sistema. Pri njih je prezračevalni sistem postal obvezna oprema vsakega doma in tako bo v naslednjih letih tudi pri nas, saj smo se začeli zavedati, da za zdravo življenje potrebujemo svež zrak. Brez slednjega se ne bomo dobro počutili in lahko celo zbolimo.
Foto: Arhiv podjetja Lunos
