Tokrat smo se pogovarjali z vsestransko oblikovalko Branko Urbanijo, ki se je letos na razstavi Čar lesa predstavila s kar dvema lesenima produktoma - servirnimi pladnji Miznica ter stolom B.Urban. Branka izhaja iz družine, ki se že več generacij ukvarja z lesom, zato jo je - poleg oblikovanja interierjev, s katerim se poklicno ukvarja že vrsto let - vedno vleklo tudi v produktno oblikovanje. Pred leti je tako nastala Miznica: zanimiva kolekcija miznega dizajna, ki družine širom Slovenije nagovarja k bolj kvalitetnemu preživljanju časa za mizo.
Se še spomnite dni, ko smo namesto pred televizijo svoj prosti čas preživljali ob druženju za mizo? Ob hladnem narezku, ob svežem sadju, ob kartanju ali igranju namiznih iger in ob klepetu ob domači buteljki vina … Ti časi, se zdi, so bili srečnejši. “Miza je središče dogajanja, živ element, ki vabi k druženju, povezovanju, komunikaciji – in to preko hrane,” pove Branka, ki je odraščala v družini z lesarsko tradicijo, ki jo še vedno nadaljujejo njeni trije bratje.
Z enim od njih, bratom Antonom, je Branka zasnovala prav posebno mizo, ki sta jo poimenovala Miznica. “Miznica je staroslovenski izraz in pomeni prostor pod mizo. Nekoč je bil to predal, v katerem so hranili listine ali pa vanj pometli drobtine in jih potem s predalom vred odnesli kokošim. Izraz je bil že skoraj izgubljen in pred osmimi leti sem ga našla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v enem od zapisov pisatelja Ivana Cankarja,” začetke kolekcije, ki je bila prvič predstavljena na dogodku Oblikovalska okuševalnica, predstavi oblikovalka. Takrat je priznani chef Janez Bratovž (restavracija JB) svoje jedi gostom predstavil in serviral prav na njenih pladnjih.
V kolekciji je več izdelkov miznega dizajna, a gotovo najbolj izstopa miza z večnamensko odprtino v sredini. Vanjo lahko pospravimo tisto, kar družina najraje uporablja ob skupnih obrokih. “Vemo, da so nekoč gostu poleg šilca z žganjem postregli še z orehi ali kruhom, moški so ob druženju trli orehe in tako je komunikacija lažje stekla, otroci so se igrali s fižolčki ali kostanji … vse to sodi v mizno odprtino Miznice,” razloži oblikovalka in poudari, da se lahko v tej odprtini shrani še marsikaj drugega: “V posodi so lahko lončki z zelišči, ki služijo kot dekorativni dodatek mize, zelišča pa lahko zbrani za omizjem trgajo in po svojem okusu dodajajo jedem. Pravkar utrgana zel je še živa hrana in zato znatno kvalitetnejša.” V odprtino lahko vstavimo tudi posodo z ledom in steklenico, tja pospravimo družabno igro, nož za strganje sirov in podobno. Mizno odprtino pokriva pokrov, ki pa hkrati služi kot pladenj ali podstavek, ko je miza odkrita.
Da bo serviranje hrane še bolj celostna izkušnja, so v kolekciji Miznica na voljo tudi leseni pladnji: izdelani iz domačega lesa in premazani z naravno mešanico olj in voskov brez dodatnih sušilcev. Pladnji so na voljo v dveh različicah: bolj sofisticirana in nagrajena s prestižno mednarodno nagrado A’Design je dopolnjena s servirnim pladnjem iz kerrocka. Te preproste ‘dilce’ se lahko uporabljajo za strežbo narezkov, kot podstavki, ali pa kar namesto krožnikov; na njih lahko postrežemo sir ali suhe mesnine.
Klop in skrinja v enem (foto: David Demšar Urbanija)
Posebna je tudi večnamenska klop, ki v nas prebudi spomin na staroslovensko skrinjo, v kateri so nekoč hranili suho sadje, žito, fižol ali moko … Klop ima tudi posebno odlagalno površino, košek, v katerega lahko pospravimo ali odložimo svoje stvari.
“Vsi ti elementi na avtentičen način ponujajo pristno kulinarnično doživetje, ki je značilno za naše kulturno okolje ter tako gostu omogoča večplastno doživljanje obedovanja,” pove Branka, ki vsako leto za kolekcijo Miznica oblikuje še kak nov element miznega dizajna: od koškov za kruh, prtov, ki služijo tudi kot predpasniki, pa do namizne lesene solarne svetilke Brlivka.
Ko ne oblikuje mizarskih izdelkov, pa Branka opremlja domove in poslovne prostore: najraje oblikuje takšne ambiente, ki človeka podpirajo v njegovih danostih, posebnostih in izzivih. “Te vidike rešujem s spoznanji s področja psihologije, antropologije (tako antropologije čutil kot kulturne antropologije), etnologije, feng shui-ja in barvne terapije. Nato prostor uredim tako, da je za človeka zdrav in da nagovarja tudi njegov nezavedni del osebnosti,” svoje delo, podprto s številnimi certifikati, na kratko opiše vsestranska oblikovalka.
Več o kolekciji Miznica si lahko preberete na povezavi. Razstavo Čar lesa pa si lahko do konca septembra ogledate v Arboretumu Volčji potok.
Fotografije: Katja Žagar, Peter Škrlep, David Demšar Urbanija
