Z oddajo Ambienti smo tokrat vstopili v eno najbolj reprezentančnih palač naše dežele. Že ob njenem nastanku, pred dobrimi stodvajsetimi leti, so ji namenili vodilno vlogo: v njej je delovala Kranjska deželna vlada. Ta položaj se ni spremenil vse do danes, ko jo imenujemo Vladna palača ali Predsedniška palača. V njej delujeta Urad predsednika Republike Slovenije in Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Po mogočni palači nas je popeljal sam predsednik Borut Pahor.
Z oddajo Ambienti navadno vstopamo v domove in vrtove v zasebni lasti in v katere sicer javnost nima možnosti vpogleda. Predsedniška palača resda ni zasebna stavba, vendar vstop vanjo ni mogoč kadarkoli. Predsednik Borut Pahor je že v svojem prvem mandatu poskrbel, da se vrata Predsedniške palače za javnost odpro približno desetkrat letno, skoraj ob vseh državnih praznikih. Kljub tej odprtosti je možnost ogleda izkoristilo le dobrih 21.000 obiskovalcev, torej dober odstotek prebivalcev Slovenije. Z našo pomočjo boste lahko v oddaji spoznali lepoto in mogočnost ter številne podrobnosti te palače.
Stavbo so zasnovali ob koncu 19. stoletja kot objekt, v katerem bi bili združeni vsi uradi deželne vlade. Idejni osnutek je nastal leta 1895, po načrtih arhitekta Emila viteza von Foersterja so z gradnjo začeli naslednjo leto, tri leta pozneje pa je palača dobila uporabno dovoljenje. Od leta 1993 velja za kulturni spomenik lokalnega pomena. V minulem desetletju so izvedli obnovo fasade, notranjost pa deloma restavrirali leta 2011. Tudi mogočni kamniti skulpturi ob glavnem vhodu, Zakon in Moč, delo dunajskega kiparja Josepha Beyerja, so morali zamenjati s kopijama, ki ju je izdelal Restavratorski center ZVKDS območne enote Ljubljana.
Štirikotna palača s povezovalnim dvoriščnim traktom je tipična neorenesančna palača iz obdobja Avstro-Ogrske. Na obcestnih straneh je dvonadstropna, na dvoriščni strani pa enonadstropna. Tloris palače ima obliko trapeza s stranicama približno 40 x 70 metrov. Glavni vhod je s Prešernove ceste.
Mogočno stopnišče, ki vodi od glavnega vhoda, nosita kipa atlantov, krasijo ga medeninasti kandelabri, ne moremo pa spregledati kipa konja Janeza Bolke.
Na vrhu stopnišča vstopimo v Veliko ali Kristalno dvorano, tako poimenovano po dveh kristalnih lestencih, izdelanih na italijanskem otoku Murano pri Benetkah. Dvorana je namenjena izvedbi protokolarnih in drugih pomembnih dogodkov, od sprejemov, izročanj državnih odlikovanj, novinarskih konferenc do svečanih obedov.
Iz Velike dvorane vodita hodnika do niza prostorov: na levi strani v Urad predsednika republike, na desni strani pa v prostore Vlade RS.
S predsednikom Borutom Pahorjem smo se sprehodili skozi dvorane, med katerimi so soba 70, Zlati salon, dvorana France Bučar, dvorana Jože Pučnik, dvorana Janez Drnovšek in dvorana Ivan Oman.
Največ časa pa smo se, seveda, zadržali v predsednikovi pisarni.
Predsednik nam je povedal številne zanimivosti, saj palačo zelo dobro pozna. To lahko deloma pripišemo dejstvu, da je v mladosti delal kot turistični vodnik v Benetkah, pa tudi njegovemu zanimanju za zgodovino arhitekture. Polaskal nam je s priznanjem, da rad pogleda našo oddajo!
Odprta vrata in pretok energije
Pomembna sprememba v delovanju palače je nastopila ob začetku prvega predsednikovega mandata, ko je Borut Pahor predlagal, da so vrata med posamičnimi dvoranami in pisarnami odprta. »Zdelo se mi je, da če prostor odpremo in bo stekla skozenj tudi ta čisto človeška energija, utegnejo prostori dobiti eno novo toplino, pa tudi razsežnost, kar se je tudi zgodilo,« je pojasnil. »Kar se tiče urejanja same predsedniške pisarne, mora biti torej pohištvo nedotaknjeno in na svojem mestu. Vse, kar vidite v pohištvu ali na pohištvu, pa je stvar moje osebne izbire.«
Tako smo lahko posneli sliki Maksima Sedeja z motivom iz Primorske, posodo z zlatima ribicama, otroški kotiček, v katerem so številne risbe, pisma in drugi predmeti. Z voditeljem Boštjanom Romihom sta se ustavila tudi ob vsem znani predsednikovi delovni mizi, na kateri so v minulih letih nastale fotografije predsednika Pahorja z znanimi športniki, državniki, pa tudi z našim Boštjanom …
Med nadaljevanjem sprehoda skozi prostore Predsedniške palače smo občudovali tudi antično mizo, ki je bila nekoč last barona Žige Zoisa, na kateri so danes razstavljeni zvezki faksimilov Iconothece Valvasoriane.
Med pogovorom skoraj nista mogla mimo dejstva, da se vendar nahajata v delovnih prostorih predsednika Pahorja, ne pa v njegovem domu, torej v domačem ambientu. Predsednik RS namreč nima rezidence, kar je Borut Pahor takole komentiral: »Če bi bila, potem bi se bil dolžan preseliti vanjo … zelo rad živim v bloku, v majhnih prostorih, nimam rad velikih prostorov. Moje stanovanje ima približno 70 kvadratov velikosti in mi popolnoma zadostuje.«
Ekipi Ambientov pa je odmerjeni čas tako za pogovor s predsednikom kot za snemanje notranjosti Predsedniške palače zadostoval za pripravo daljšega, zelo zanimivega prispevka, premierno objavljenega v oddaji 21. decembra 2019.
Fotografije: Matjaž Klemenc (UPRS), Mateja Jordovič Potočnik, Tamino Petelinšek/STA
Arhivske fotografije in grafike: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino, Območna enota Ljubljana
